Page 198 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 198
ža slovenskih splošnih bolnišnic
tega modela, da ima MI-model zmožnost, da se zmanjša agregat razdalje
med ponudbo in povpraševanjem.
MF-model
Cilj modelov prekrivanja, kamor uvrščamo tudi MF-model, je, kako za-
gotoviti popolno pokritost, maksimalno pokritost, ali pa delno pokri-
tost točk povpraševanja, in sicer na podlagi razdalje ali časa potovanja
(Church in Murray 2009).
MF-model išče načine, kako z minimalnim številom izvajalcev pokri-
ti potrebe uporabnikov znotraj določene razdalje ali časovnega interva-
la (ReVelle in Hogan 1989a; Schilling, Jayaraman in Barkhi 1993). Reši-
tev tega problema se razlikuje od drugih, ki iščejo način, kako postaviti
omejeno število izvajalcev za zadovoljitev potreb uporabnikov. MF-mo-
198 del določi minimalno število objektov, ki lahko ustrezajo tako omejitvam
razdalje kot tudi časovnim omejitvam. Od leta 1970 je kar nekaj razisko-
valcev poskušalo opredeliti MF-model, s katerimi bi rešili probleme loci-
ranja izvajalcev. Prvi tak model so postavili Toregas in sodelavci (1971), s
katerim so poskušali določiti maksimalen čas in razdaljo med uporabni-
ki in lokacijo urgentnih središč. Gleason (1975) je uporabil MF-model, da
bi izračunal minimalno število avtobusnih postaj na neki določeni rela-
ciji, in sicer ob določitvi maksimalnega števila korakov, ki jih človek sme
narediti iz katere koli točke povpraševanja do najbližje avtobusne postaje.
Matematično funkcijo za MF-model lahko zapišemo kot (Schilling,
Jayaraman in Barkhi 1993; Cromley in McLafferty 2012):
Minimizacija Z=∑ x j . (4.18)
j ∈J
Za obseg posameznega mesta povpraševanja je ključnega pomena raz-
dalja ali časovni interval od točke povpraševanja do lokacije potencialne-
ga objekta.
∑ x j ≥ 1 za vse i . (4.19)
j ∈Ni
Objekt je lahko na potencialni lokaciji j ustanovljen, ali pa tudi ne. V
odvisnosti od tega zavzamejo vrednost 0 ali 1.
x j=(0 , 1) za vse j. (4.20)
xj zavzame vrednost 0, če objekt ni ustanovljen na lokaciji j . V pri-
meru, ko je objekt ustanovljen na lokaciji j , pa x j zavzame vrednost 1. Ni
predstavlja množico objektov, ko je razdalja med točko povpraševanja i
tega modela, da ima MI-model zmožnost, da se zmanjša agregat razdalje
med ponudbo in povpraševanjem.
MF-model
Cilj modelov prekrivanja, kamor uvrščamo tudi MF-model, je, kako za-
gotoviti popolno pokritost, maksimalno pokritost, ali pa delno pokri-
tost točk povpraševanja, in sicer na podlagi razdalje ali časa potovanja
(Church in Murray 2009).
MF-model išče načine, kako z minimalnim številom izvajalcev pokri-
ti potrebe uporabnikov znotraj določene razdalje ali časovnega interva-
la (ReVelle in Hogan 1989a; Schilling, Jayaraman in Barkhi 1993). Reši-
tev tega problema se razlikuje od drugih, ki iščejo način, kako postaviti
omejeno število izvajalcev za zadovoljitev potreb uporabnikov. MF-mo-
198 del določi minimalno število objektov, ki lahko ustrezajo tako omejitvam
razdalje kot tudi časovnim omejitvam. Od leta 1970 je kar nekaj razisko-
valcev poskušalo opredeliti MF-model, s katerimi bi rešili probleme loci-
ranja izvajalcev. Prvi tak model so postavili Toregas in sodelavci (1971), s
katerim so poskušali določiti maksimalen čas in razdaljo med uporabni-
ki in lokacijo urgentnih središč. Gleason (1975) je uporabil MF-model, da
bi izračunal minimalno število avtobusnih postaj na neki določeni rela-
ciji, in sicer ob določitvi maksimalnega števila korakov, ki jih človek sme
narediti iz katere koli točke povpraševanja do najbližje avtobusne postaje.
Matematično funkcijo za MF-model lahko zapišemo kot (Schilling,
Jayaraman in Barkhi 1993; Cromley in McLafferty 2012):
Minimizacija Z=∑ x j . (4.18)
j ∈J
Za obseg posameznega mesta povpraševanja je ključnega pomena raz-
dalja ali časovni interval od točke povpraševanja do lokacije potencialne-
ga objekta.
∑ x j ≥ 1 za vse i . (4.19)
j ∈Ni
Objekt je lahko na potencialni lokaciji j ustanovljen, ali pa tudi ne. V
odvisnosti od tega zavzamejo vrednost 0 ali 1.
x j=(0 , 1) za vse j. (4.20)
xj zavzame vrednost 0, če objekt ni ustanovljen na lokaciji j . V pri-
meru, ko je objekt ustanovljen na lokaciji j , pa x j zavzame vrednost 1. Ni
predstavlja množico objektov, ko je razdalja med točko povpraševanja i
