Page 201 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 201
Optimalna lokacija izvajalcev zdravstvene dejavnosti 201

del vnesli različno upoštevanje razdalje med ponudnikom in točkami
povpraševanja.

MA-model
Drugi soroden model je model MA, ki želi maksimirati obiskanost iz-
vajalca znotraj nekega časovno dostopnega območja. Utež oziroma pon-
der za vsako točko povpraševanja ni enak; večji je tam, kjer je večja pose-
ljenost, saj je tam tudi večje povpraševanje (Holmes, Williams in Brown
1972; Algharib 2011). MA-model je ena vrsta modelov prekrivanja, pri
katerem se matematične operacije razlikujejo glede na predhodne pred-
stavljene modele. To je tudi ključna razlika med MA- in MC-modelom.
Model MA namreč zahteva različno razmerje povpraševanja oziroma
različno obtežitev točke povpraševanja glede na razdaljo, ki jo ima upo-
rabnik do izvajalca. Razdalja je torej ključni dejavnik za ponder, ki ga pri-
pišemo vsaki geografski točki povpraševanja. Ta ponder se znižuje soraz-
merno s povečevanjem razdalje med izvajalcem in uporabnikom (Church
in ReVelle 1974; ReVelle in Hogan 1989b; Spaulding in Cromley 2007;
Murawski in Church 2009).

Cilj MA-modela je določitev lokacije izvajalcev, ki bodo omogočile
njihovo maksimalno obiskanost. Ta model naj bi povečal količino točk
povpraševanja, ki jih lahko posamezen izvajalec pokrije glede na določeno
razdaljo ali časovno omejitev. MA-model predpostavlja, da se možnost za
interakcijo med lokacijami izvajalcev in lokacijami povpraševanja zmanj-
šuje z naraščajočo razdaljo. To pomeni, da verjetnost obiskanosti izvajal-
ca pada linearno, ko se povečuje razdalja. To je razlog, da ta model poišče
možnosti za lociranje izvajalcev, ki so blizu večine prebivalstva (Algharib
2011). Z drugimi besedami – optimalne lokacije izvajalcev v MA-mode-
lih bodo v neposredni bližini največjega števila točk povpraševanja.

Matematično funkcijo tega modela so zapisali Holmes, Williams in
Brown (1972):

∑ ∑n n

Z= ai( S−dij) xij .
i=0 j=0

Denimo, da obstajajo povpraševanje oziroma potrebe v i-ti ploskovni
enoti, nato i=1 , 2, … n predstavlja skupno število ljudi. Pri tem predpos-
tavimo, da j =1 ,2 , … n določa razdaljo med ploskovno enoto i in j , ki je
lahko izmerjena z različnimi merskimi enotami. S predstavlja razdaljo,
ki mora biti znotraj definiranega praga območja. Pri odločitvah uporabi-
mo naslednje spremenljivke, ki morajo biti znotraj naslednjih intervalov:
   196   197   198   199   200   201   202   203   204   205   206