Page 18 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 18
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
Jakob Je je èlovek številnih darov – skladatelj, pedagog, pisec, urednik, poustvarjalec –
dirigent. Spada med najvidnejše slovenske skladatelje 2. polovice 20. stoletja z izrazito
samosvojim glasbenim izrazom oz. lastno vizijo skladanja.1 Njegova glasbena govorica je
unikatna in prepoznavna, polna dramatiènih poudarkov, intimne ekspresivnosti,
komiènosti, obèutka za barvo, lirizma, prozornosti strukture in linearnega oblikovanja.2
Jakob Je je prièel resneje skladati e pred uveljavitvijo modernizma na Slovenskem in je
veèina prevzel avantgardne tokove.3 Sam se je oznaèil za »klasicistiènega
neoekspresionista«, nekateri pa ga celo uvršèajo med »postekspresioniste« oz. modernista
in iskalca novega zvoka, ki je obenem tudi tradicionalist oz. ustvarjalec, ki s spoštovanjem
posluša vse tisto, kar je bilo ustvarjeno e pred njim.4 Vse to se odra a tudi v njegovem
izjemnem opusu za otroške in mladinske zbore. Opa amo, da je kljub sodobnim
kompozicijskim prijemom, kjer je velikokrat povezal tako tonalnost kot aleatoriko, Je ev
opus kompozicij za otroške in mladinske zbore še vedno zelo priljubljen in razširjen tako
na koncertih kot tudi na pevskih revijah in tekmovanjih.5
O posebni afiniteti do vokala in pomenu besedila je Jakob Je v enem izmed intervjujev
dejal: »[…] Nagnjenje do vokala izvira najbr iz moje ‘ljudske duše’, ki se rada sprašuje,
èemu kaj slu i, je koristno? In vokal, èe je podlo en z besedami paè nekaj izpoveduje,
opeva, rešuje, povzdiguje. In èe kdo, mora skladatelj najglobje do iveti besedilo, ki ga
uglasbuje. Zgodi se, da mu doloèena misel ne najde in ne najde ustreznega sozvena.«6 Kot
opredeljuje muzikolog Borut Loparnik, je Je pri delu z vokalom loèeval t. i. dva pristopa,
in sicer »uglasbitev vokala« in »uglasbitev ideje«. Pri »uglasbitvi vokala« se skladatelj
osredotoèi na glasbeno izra anje pesnikovega sporoèila, pri »uglasbitvi ideje« pa je
potrebno za idejo poiskati ustrezne foneme. Poudarimo, da imajo pesmi, pri katerih je
uglasbena ideja, ponavadi e v naslovu nakazano zamisel.7 Ob zapisanem ugotavljamo, da
je Jakob Je na slovenskem ozemlju prvi, ki je v petju besedo ali samo foneme
transformiral v spreminjajoèe se barve.8 Prav tako je bil prvi med skladatelji, ki so v
zborovsko glasbo uvedli vizualni oz. gibalni element (npr. En, ten, tenera), ta pa v
posameznih primerih preide v plesno gibanje in izvajalcem omogoèi svobodo
improvizacije.9
1 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor, pogovor
s skladateljem Jakobom Je em«, Rast, Revija za literaturo, kulturo in dru bena vprašanja, 10/3–4
(1999): 315.
2 Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela (Ljubljana: DZS, 1979), 101–106.
3 Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljubljana: Študentska zalo ba, 2012), 319–320.
4 Matja Barbo, Pro musica viva, Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni (Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001), 112; Milan Dekleva, »Oèarani Je , veèni romar«, v:
Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a (Ljubljana: Javni sklad Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015), 145.
5 Jo e Fürst, »Jakobove zborovske iskrice« in Marko Vatovec, »Jakob Je – skladatelj«, uvodnika k zbirki:
Jakob Je , Pesem besede (Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2006), 5–6;
Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljubljana: Študentska zalo ba, 2012), 394.
6 Jakob Je , »Besedo ima skladatelj«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, Zbornik Jakoba
Je a, 21.
7 Tadeja Osredkar, Otroško srce Jakoba Je a (dipl. n.) (Maribor: Pedagoška fakulteta, Oddelek za glasbo,
2012), 8.
8 Ivan Gregorèiè, »’Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor’,
pogovor s skladateljem Jakobom Je em«, 324.
9 Jo e Fürst, »Jakobove zborovske iskrice« in Marko Vatovec, »Jakob Je – skladatelj«, uvodnika k zbirki:
Jakob Je , Pesem besede, prav tam; Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991, 394.
18
Jakob Je je èlovek številnih darov – skladatelj, pedagog, pisec, urednik, poustvarjalec –
dirigent. Spada med najvidnejše slovenske skladatelje 2. polovice 20. stoletja z izrazito
samosvojim glasbenim izrazom oz. lastno vizijo skladanja.1 Njegova glasbena govorica je
unikatna in prepoznavna, polna dramatiènih poudarkov, intimne ekspresivnosti,
komiènosti, obèutka za barvo, lirizma, prozornosti strukture in linearnega oblikovanja.2
Jakob Je je prièel resneje skladati e pred uveljavitvijo modernizma na Slovenskem in je
veèina prevzel avantgardne tokove.3 Sam se je oznaèil za »klasicistiènega
neoekspresionista«, nekateri pa ga celo uvršèajo med »postekspresioniste« oz. modernista
in iskalca novega zvoka, ki je obenem tudi tradicionalist oz. ustvarjalec, ki s spoštovanjem
posluša vse tisto, kar je bilo ustvarjeno e pred njim.4 Vse to se odra a tudi v njegovem
izjemnem opusu za otroške in mladinske zbore. Opa amo, da je kljub sodobnim
kompozicijskim prijemom, kjer je velikokrat povezal tako tonalnost kot aleatoriko, Je ev
opus kompozicij za otroške in mladinske zbore še vedno zelo priljubljen in razširjen tako
na koncertih kot tudi na pevskih revijah in tekmovanjih.5
O posebni afiniteti do vokala in pomenu besedila je Jakob Je v enem izmed intervjujev
dejal: »[…] Nagnjenje do vokala izvira najbr iz moje ‘ljudske duše’, ki se rada sprašuje,
èemu kaj slu i, je koristno? In vokal, èe je podlo en z besedami paè nekaj izpoveduje,
opeva, rešuje, povzdiguje. In èe kdo, mora skladatelj najglobje do iveti besedilo, ki ga
uglasbuje. Zgodi se, da mu doloèena misel ne najde in ne najde ustreznega sozvena.«6 Kot
opredeljuje muzikolog Borut Loparnik, je Je pri delu z vokalom loèeval t. i. dva pristopa,
in sicer »uglasbitev vokala« in »uglasbitev ideje«. Pri »uglasbitvi vokala« se skladatelj
osredotoèi na glasbeno izra anje pesnikovega sporoèila, pri »uglasbitvi ideje« pa je
potrebno za idejo poiskati ustrezne foneme. Poudarimo, da imajo pesmi, pri katerih je
uglasbena ideja, ponavadi e v naslovu nakazano zamisel.7 Ob zapisanem ugotavljamo, da
je Jakob Je na slovenskem ozemlju prvi, ki je v petju besedo ali samo foneme
transformiral v spreminjajoèe se barve.8 Prav tako je bil prvi med skladatelji, ki so v
zborovsko glasbo uvedli vizualni oz. gibalni element (npr. En, ten, tenera), ta pa v
posameznih primerih preide v plesno gibanje in izvajalcem omogoèi svobodo
improvizacije.9
1 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor, pogovor
s skladateljem Jakobom Je em«, Rast, Revija za literaturo, kulturo in dru bena vprašanja, 10/3–4
(1999): 315.
2 Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela (Ljubljana: DZS, 1979), 101–106.
3 Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljubljana: Študentska zalo ba, 2012), 319–320.
4 Matja Barbo, Pro musica viva, Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni (Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001), 112; Milan Dekleva, »Oèarani Je , veèni romar«, v:
Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a (Ljubljana: Javni sklad Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015), 145.
5 Jo e Fürst, »Jakobove zborovske iskrice« in Marko Vatovec, »Jakob Je – skladatelj«, uvodnika k zbirki:
Jakob Je , Pesem besede (Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2006), 5–6;
Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljubljana: Študentska zalo ba, 2012), 394.
6 Jakob Je , »Besedo ima skladatelj«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, Zbornik Jakoba
Je a, 21.
7 Tadeja Osredkar, Otroško srce Jakoba Je a (dipl. n.) (Maribor: Pedagoška fakulteta, Oddelek za glasbo,
2012), 8.
8 Ivan Gregorèiè, »’Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor’,
pogovor s skladateljem Jakobom Je em«, 324.
9 Jo e Fürst, »Jakobove zborovske iskrice« in Marko Vatovec, »Jakob Je – skladatelj«, uvodnika k zbirki:
Jakob Je , Pesem besede, prav tam; Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991, 394.
18
