Page 68 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 68
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
glasbenike iz de el Alpe-Jadran.10 Visoka umetniška kultura je poèasi osvajala bovško
obèinstvo in Bovec postavljala na pomemben prestol koncertnega prizorišèa.11
1. seminar (1989)
Prvo seminarsko izobra evanje pod naslovom »Glasbeni Bovec« je bilo izvedeno med 5.
in 7. majem 1989.12 Namenjen je bil uèiteljem glasbene umetnosti in glasbene vzgoje v
srednješolskem izobra evanju ter uèiteljem flavte in kljunaste flavte v glasbenih šolah.
Seminar je obsegal dva sklopa predavanj in praktiènih vaj. Prvi sklop predavanj je bil
namenjen uèiteljem glasbe na srednjih šolah in je bil naravnan na glasbo 20. stoletja. O
smereh razvoja glasbe 20. st. je predaval Primo Kuret, kompozicijsko tehniko tega
obdobja pa je predstavil Marijan Gabrijelèiè. Posebej odmevno je bilo predavanje Brede
Oblak z naslovom Percepcija glasbe s posebnim poudarkom na literaturi 20. stoletja, kjer
je poleg analize percepcije glasbe predavateljica ob zvoènem primeru predstavila tudi
praktièni prikaz aktivnega poslušanja glasbe in posredovala nekaj metodiènih navodil.
Povezavo med glasbeno vzgojo v osnovni in srednji šoli je osvetlila Hedvika Vospernik,
pomembna navodila za vokalno tehniko pa sta podala Mirko Cuderman in Samo Vremšak.
Drugi sklop je bil namenjen uèiteljem flavte in kljunaste flavte. Vodila sta ga flavtista
Boris Èampa in Toma Buh in predstavila uvod v metodiko ter elemente igre na flavti in
kljunasti flavti. Prav tako sta predstavila še izbor in obravnavo ustrezne literature za oba
instrumenta.13 Skupno predavanje z naslovom Vzgojni pomen skupinskega muziciranja je
bilo namenjeno vsem udele encem seminarja, prav tako pa sta bila kot del seminarskega
programa izvedena tudi dva koncerta za širše obèinstvo. Na prvem koncertu so nastopili
uèenec kljunaste flavte Štefan Hladnik ter kvartet flavt iz ljubljanske Akademije za glasbo
v sestavi Alenka Goršiè, Katarina Mali, Nataša Paklar in Karolina Šantl. Slednji sta
nastopili tudi solistièno. Na drugem koncertu pa se je predstavil dekliški oktet Šolskega
centra Vojvodina Tolmin pod umetniškim vodstvom Vere Clemente Kojiæ s skladbami
slovenskih skladateljev.14
Prvega seminarja v Bovcu se je udele ilo 19 udele encev s podroèja glasbene vzgoje v
srednjem šolstvu ter 18 uèiteljev flavte in kljunaste flavte iz vse Slovenije, skupaj 37
seminaristov.15 Kot e omenjeno, je bil pomemben segment seminarskega izobra evanja
tudi evalvacija le-tega, kjer so vsako leto aktivno sodelovali svetovalci za glasbo Zavoda
RS za šolstvo in šport. Iz anketnih vprašalnikov je mogoèe ugotoviti, da so udele enci prvi
seminar ocenili kot dober. Posebej so izpostavili odlièno organizacijo ter vsebino, hkrati
pa izrazili eljo po organizaciji tovrstnih seminarjev v prihodnje. Udele enci so med
drugim zapisali: »Vsa zahvala predavateljem in organizatorjem. Najboljša je bila
glasbeno-pedagoška delavnica z dr. Bredo Oblakovo. […] Seminar ‘Glasbeni Bovec’ naj
10 Katja Roš, »Bovec naj bi postal mednarodno glasbeno izobra evalno središèe«, Delo, let. 31, št. 101,
str. 11.
11 Katja Roš, »Glasbeni Bovec postaja pojem in zanimivost«, n. d., prav tam.
12 Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
13 Milena Nograšek, Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani, »Ob seminarju glasbenih pedagogov v Bovcu /
5 –7. maja 1989/, tipkopis, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
14 Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
15 Prav tam.
68
glasbenike iz de el Alpe-Jadran.10 Visoka umetniška kultura je poèasi osvajala bovško
obèinstvo in Bovec postavljala na pomemben prestol koncertnega prizorišèa.11
1. seminar (1989)
Prvo seminarsko izobra evanje pod naslovom »Glasbeni Bovec« je bilo izvedeno med 5.
in 7. majem 1989.12 Namenjen je bil uèiteljem glasbene umetnosti in glasbene vzgoje v
srednješolskem izobra evanju ter uèiteljem flavte in kljunaste flavte v glasbenih šolah.
Seminar je obsegal dva sklopa predavanj in praktiènih vaj. Prvi sklop predavanj je bil
namenjen uèiteljem glasbe na srednjih šolah in je bil naravnan na glasbo 20. stoletja. O
smereh razvoja glasbe 20. st. je predaval Primo Kuret, kompozicijsko tehniko tega
obdobja pa je predstavil Marijan Gabrijelèiè. Posebej odmevno je bilo predavanje Brede
Oblak z naslovom Percepcija glasbe s posebnim poudarkom na literaturi 20. stoletja, kjer
je poleg analize percepcije glasbe predavateljica ob zvoènem primeru predstavila tudi
praktièni prikaz aktivnega poslušanja glasbe in posredovala nekaj metodiènih navodil.
Povezavo med glasbeno vzgojo v osnovni in srednji šoli je osvetlila Hedvika Vospernik,
pomembna navodila za vokalno tehniko pa sta podala Mirko Cuderman in Samo Vremšak.
Drugi sklop je bil namenjen uèiteljem flavte in kljunaste flavte. Vodila sta ga flavtista
Boris Èampa in Toma Buh in predstavila uvod v metodiko ter elemente igre na flavti in
kljunasti flavti. Prav tako sta predstavila še izbor in obravnavo ustrezne literature za oba
instrumenta.13 Skupno predavanje z naslovom Vzgojni pomen skupinskega muziciranja je
bilo namenjeno vsem udele encem seminarja, prav tako pa sta bila kot del seminarskega
programa izvedena tudi dva koncerta za širše obèinstvo. Na prvem koncertu so nastopili
uèenec kljunaste flavte Štefan Hladnik ter kvartet flavt iz ljubljanske Akademije za glasbo
v sestavi Alenka Goršiè, Katarina Mali, Nataša Paklar in Karolina Šantl. Slednji sta
nastopili tudi solistièno. Na drugem koncertu pa se je predstavil dekliški oktet Šolskega
centra Vojvodina Tolmin pod umetniškim vodstvom Vere Clemente Kojiæ s skladbami
slovenskih skladateljev.14
Prvega seminarja v Bovcu se je udele ilo 19 udele encev s podroèja glasbene vzgoje v
srednjem šolstvu ter 18 uèiteljev flavte in kljunaste flavte iz vse Slovenije, skupaj 37
seminaristov.15 Kot e omenjeno, je bil pomemben segment seminarskega izobra evanja
tudi evalvacija le-tega, kjer so vsako leto aktivno sodelovali svetovalci za glasbo Zavoda
RS za šolstvo in šport. Iz anketnih vprašalnikov je mogoèe ugotoviti, da so udele enci prvi
seminar ocenili kot dober. Posebej so izpostavili odlièno organizacijo ter vsebino, hkrati
pa izrazili eljo po organizaciji tovrstnih seminarjev v prihodnje. Udele enci so med
drugim zapisali: »Vsa zahvala predavateljem in organizatorjem. Najboljša je bila
glasbeno-pedagoška delavnica z dr. Bredo Oblakovo. […] Seminar ‘Glasbeni Bovec’ naj
10 Katja Roš, »Bovec naj bi postal mednarodno glasbeno izobra evalno središèe«, Delo, let. 31, št. 101,
str. 11.
11 Katja Roš, »Glasbeni Bovec postaja pojem in zanimivost«, n. d., prav tam.
12 Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
13 Milena Nograšek, Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani, »Ob seminarju glasbenih pedagogov v Bovcu /
5 –7. maja 1989/, tipkopis, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
14 Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
15 Prav tam.
68
