Page 67 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 67
Tina Bohak, BREDA OBLAK – SPIRITUS AGENS SMINARSKEGA IZOBRA EVANJA ...
Pedagoškega inštituta, Centra za pravo uèenje in pouèevanje GLOTTA NOVA, povabila
pa so, kot reèeno, prihajala tudi z zamejstva (npr. Gorica, Trst, Celovec, Prosek, Bazovica,
Videm ipd.). Sreèanja so imela obliko glasbenih delavnic, uènih nastopov, predavanj in
posvetov.5
»Glasbeni Bovec« – mejnik preteklosti in izziv prihodnosti
Pomemben segment v razvoju permanentnega izobra evanja glasbenih pedagogov
predstavlja seminarsko izobra evanje z naslovom »Glasbeni Bovec«. Organizirano je bilo
v Bovcu med leti 1989–1993 pod okriljem Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani,
Zavoda RS za šolstvo in šport ter njegovimi republiškimi svetovalci za vzgojo in
podroènimi svetovalci za glasbo ter Kulturnega doma Bovec. Glavna ustvarjalka je bila
Breda Oblak in njena ideja o permanentnem izobra evanju glasbenih pedagogov je
postala osrednje vodilo bovških glasbenih sreèanj. Kot prodekanja za študijske zadeve na
ljubljanski Akademiji za glasbo (1989–1993) je bila zadol ena za vodstvo in organizacijo
programov, kot visokošolska predavateljica pa tudi za strokovne prispevke s podroèja
glasbene didaktike. V tem èasu je bilo izpeljanih šest programov, ki so bili zastavljeni
celostno. Ob seminarjih, na katerih so vsako leto domaèi in tuji strokovnjaki obravnavali
aktualno glasbenopedagoško problematiko, ki se je nanašala tako na individualni pouk
instrumentov kot tudi na pouk glasbene vzgoje v splošnem šolstvu ter pouk Nauka o glasbi
in Solfeggia v glasbenem šolstvu, so bili organizirani tudi spremljevalni koncerti.6
Seminar je sodil v okvir dr avnega strokovnega izpopolnjevanja. Vsak kandidat, ki se je
udele il seminarja in v predvidenem roku ter v skladu s tematiko izoblikoval seminarsko
nalogo oz. mnenje, je prejel potrdilo o sodelovanju in usposabljanju s strani organizatorja,
kar je bilo mogoèe uveljavljati tudi pri napredovanju zaposlenih v nazive v vzgoji in
izobra evanju.7
Izbira mesta Bovec ni nakljuèna, saj se je zanj posebej zavzel nekdanji dekan Akademije
za glasbo, skladatelj, dirigent in pedagog Dane Škerl, ki mu je bil Bovec tako rekoè drugi
dom. Z vodstvom hotela, hotelskimi zmo nostmi in Kulturnim domom, ki ga je vodil
upravitelj Sergej Wojèicky ter osnovnošolskimi prostori, ki jih je ravnatelj vsakoletno
odstopil, je Bovec omogoèal tako delovne kot tudi bivalne pogoje.8 Bovec je prevzel še
Bredo Oblak, ki je v enem izmed intervjujev poudarila: »Saj ne vem, kaj je tisto veè, kar
nas v Bovcu spodbuja k ustvarjalnemu delu. Morda zrak, nemara bujno zelenje tukajšnje
narave ali pa izjemna gostoljubnost domaèinov. ivim v mestu, vzdušje v Bovcu pa lahko
primerjam z rodno Gorenjsko, kjer imamo tudi hribe in veliko zelenja.«9 Koncertno
ivljenje v Bovcu se je skozi leta poèasi razvijalo in postalo sestavni del mestnega utripa.
Po vzoru ajdovskega Zemona je Bovec elel postati stalno izobra evalno središèe za
5 Drugo desetletje na AG, osebni arhiv Brede Oblak.
6 Osebni pogovor z Bredo Oblak, Ljubljana, 24. 10. 2017.
7 Potrdilo o usposabljanju, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
8 Drugo desetletje na AG, osebni arhiv Brede Oblak.
9 Katja Roš, »Glasbeni Bovec postaja pojem in zanimivost«, Delo, let. 34, št. 133, str. 10.
67
Pedagoškega inštituta, Centra za pravo uèenje in pouèevanje GLOTTA NOVA, povabila
pa so, kot reèeno, prihajala tudi z zamejstva (npr. Gorica, Trst, Celovec, Prosek, Bazovica,
Videm ipd.). Sreèanja so imela obliko glasbenih delavnic, uènih nastopov, predavanj in
posvetov.5
»Glasbeni Bovec« – mejnik preteklosti in izziv prihodnosti
Pomemben segment v razvoju permanentnega izobra evanja glasbenih pedagogov
predstavlja seminarsko izobra evanje z naslovom »Glasbeni Bovec«. Organizirano je bilo
v Bovcu med leti 1989–1993 pod okriljem Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani,
Zavoda RS za šolstvo in šport ter njegovimi republiškimi svetovalci za vzgojo in
podroènimi svetovalci za glasbo ter Kulturnega doma Bovec. Glavna ustvarjalka je bila
Breda Oblak in njena ideja o permanentnem izobra evanju glasbenih pedagogov je
postala osrednje vodilo bovških glasbenih sreèanj. Kot prodekanja za študijske zadeve na
ljubljanski Akademiji za glasbo (1989–1993) je bila zadol ena za vodstvo in organizacijo
programov, kot visokošolska predavateljica pa tudi za strokovne prispevke s podroèja
glasbene didaktike. V tem èasu je bilo izpeljanih šest programov, ki so bili zastavljeni
celostno. Ob seminarjih, na katerih so vsako leto domaèi in tuji strokovnjaki obravnavali
aktualno glasbenopedagoško problematiko, ki se je nanašala tako na individualni pouk
instrumentov kot tudi na pouk glasbene vzgoje v splošnem šolstvu ter pouk Nauka o glasbi
in Solfeggia v glasbenem šolstvu, so bili organizirani tudi spremljevalni koncerti.6
Seminar je sodil v okvir dr avnega strokovnega izpopolnjevanja. Vsak kandidat, ki se je
udele il seminarja in v predvidenem roku ter v skladu s tematiko izoblikoval seminarsko
nalogo oz. mnenje, je prejel potrdilo o sodelovanju in usposabljanju s strani organizatorja,
kar je bilo mogoèe uveljavljati tudi pri napredovanju zaposlenih v nazive v vzgoji in
izobra evanju.7
Izbira mesta Bovec ni nakljuèna, saj se je zanj posebej zavzel nekdanji dekan Akademije
za glasbo, skladatelj, dirigent in pedagog Dane Škerl, ki mu je bil Bovec tako rekoè drugi
dom. Z vodstvom hotela, hotelskimi zmo nostmi in Kulturnim domom, ki ga je vodil
upravitelj Sergej Wojèicky ter osnovnošolskimi prostori, ki jih je ravnatelj vsakoletno
odstopil, je Bovec omogoèal tako delovne kot tudi bivalne pogoje.8 Bovec je prevzel še
Bredo Oblak, ki je v enem izmed intervjujev poudarila: »Saj ne vem, kaj je tisto veè, kar
nas v Bovcu spodbuja k ustvarjalnemu delu. Morda zrak, nemara bujno zelenje tukajšnje
narave ali pa izjemna gostoljubnost domaèinov. ivim v mestu, vzdušje v Bovcu pa lahko
primerjam z rodno Gorenjsko, kjer imamo tudi hribe in veliko zelenja.«9 Koncertno
ivljenje v Bovcu se je skozi leta poèasi razvijalo in postalo sestavni del mestnega utripa.
Po vzoru ajdovskega Zemona je Bovec elel postati stalno izobra evalno središèe za
5 Drugo desetletje na AG, osebni arhiv Brede Oblak.
6 Osebni pogovor z Bredo Oblak, Ljubljana, 24. 10. 2017.
7 Potrdilo o usposabljanju, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
8 Drugo desetletje na AG, osebni arhiv Brede Oblak.
9 Katja Roš, »Glasbeni Bovec postaja pojem in zanimivost«, Delo, let. 34, št. 133, str. 10.
67
