Page 42 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 42
O VREMŠAK (1930–2004)
Vilhar, Hrabroslav Volariè, Hugolin Sattner in Fran Gerbiè, ter z deli nekoliko mlajših iz
prvih desetletij 20. stoletja: Josipa Pavèièa, Josipa Michla, Zorka Prelovca, Antona
Lajovica ter Janka Ravnika. Dr. Franc Kri nar je o tem dogodku v Dnevniku zapisal: »[…]
Vremšak je v teh samospevih s trdno vokalno konturo zarisal v slovenski samospev, vse
skupaj pa je imela še dodatni programski smisel ter poustvarjalni credo. […]«59 Na
drugem koncertu je njuna programska ideja segla v slovensko medvojno zapušèino. Na
sporedu so bili samospevi pozne romantike, ekspresionizma in vojnega èasa ter
socrealistiènega obdobja. Vremšak in Engelman sta poustvarila samospeve Marija
Kogoja, Matije Bravnièarja, Lucijana Marije Škerjanca, Bla a Arnièa, Karola Pahorja,
Marjana Kozine, Rada Simonitija in Pavla Šivica. Kri nar ponovno ni bil skop s pohvalo:
»[…] Vremšakov baritonski glas z vsemi primesmi lirizmov je prišel do pravega izraza v
spevnih odsekih sicer dokaj dramatièno zastavljenih samospevov Marjana Kozine iz
ciklusa ‘Iz te kih dni’ (‘Te ak, grenak je ta èas’; ‘Našo barko zamelo je’ in ‘Sreèanje’).
Njim pa je bil dodan še spevno obèuteni Mak na besedilo Lili Novyjeve.[…]«60 Na tretjem,
zadnjem izmed koncertov, so bili na sporedu samospevi, takrat še iveèih in ustvarjajoèih
slovenskih skladateljev do najmlajše generacije, in sicer Vilka Ukmarja, Zvonimirja
Ciglièa, Jakoba Je a, Milana Potoènika in Marijana Gabrijelèièa, izvedla pa sta tudi dela
Sama Vremšaka in njegovega sina Borisa.61 Toma Rauch je koncertno poustvarjanje
Vremšaka in Engelmana ocenil takole: »[…] Izvedbe baritonista Vremšaka in pianista
Engelmana so bile tehnièno in muzikalne izdelane, ne glede na visoko zahtevnost
posameznih skladb. To je le še en razlog veè, da je bilo ciklusu koncertov v Kamniku
vredno prisluhniti. […]«62 V okviru ciklusa koncertov na obnovljenih orglah na Biljah sta
v marcu 1990 nastopila orglavec Hubert Bergant in baritonist Samo Vremšak. Spored je
obsegal poleg solistiènih orgelskih skladb tudi dela Heinricha Schütza Ich danke dem
Herrn von ganzem Herzen, Was hast du verwirket?, Ich will den Herren loben allezeit,
Antona Nedvìda Bone Deus, Hugolina Sattnerja V pepelnièni noèi in Molitev iz kantate
Jeftejeva prisega ter Tedaj so prišli apostoli iz oratorija Assumptio in Charlesa L.
Johnsona Go down, Moses, My Lord, what a morning, Were you there?. Kot pretekla leta
je tudi v septembru 1990 Vremšak skupaj s Hubertom Bergantom sodeloval na Kogojevih
dnevih.63 Tanja Gregoriè Vuga je po koncertu zapisala: »[…] Sicer pa je bil celoten veèer
zelo blagozvoèen, v tanèico ovita nova glasba, ki sta jo oba napovedana samospeva (Ena
drugi velikonoèna pesem in Objame naj me veèni mir) še bolj zmehèala in pod njeno
lahkostjo smo e skoraj pozabili, da se je prav ta prostor (dekanijska cerkev) pred veè kot
šestdesetimi leti je il ob »nemogoèih« zvokih, ki jih je vanj pošiljal glasbeno nemirni
Marij. […]«64 V zaèetku novembra 1990 sta e uveljavljen tandem Bergant-Vremšak
nastopila na celoveèernem koncertu v goriški stolnici. Na sporedu so bila dela od
renesanènega obdobja preko baroka in klasike vse do moderne. Izvedla sta tri Gallusove
motete Virgo prudentissima, Veni Domine, Exultate Deo, Schützov Ich will der Herren
loben, Mozartov Andante, Pietà Signore Alessandra Stradelle, Koncertni preludij Bla a
Arnièa, Libera me iz Requiema Gabriela Fauréja Requiema, orgelsko solistièno skladbo
59 F. Kri nar, »Slovenski samospev od èitalnic do danes«, Dnevnik 36 (1990), št. 15, str.12.
60 F. Kri nar, »Kamniški veèer samospevov«, Dnevnik 36 (1990), št. 23, str. 7.
61 F. Kri nar, »Slovenski samospev od èitalnic do danes«, Dnevnik 36 (1990), št. 32, str. 16.
62 T. Rauch, »Slovenski samospev od èitalnic do danes«, Delo 36 (1990), brez datiranja in paginacije.
63 Slavica Crnica, »Glasba, poezija in likovna umetnost na Kogojevih dnevnih«, Delo 32 (1990), št. 200,
str. 8.
64 Tatjana Gregoriè Vuga, »Vremšakov poklon Kogoju«, Primorske novice 44 (1990), št. 76, str. 7.
42
Vilhar, Hrabroslav Volariè, Hugolin Sattner in Fran Gerbiè, ter z deli nekoliko mlajših iz
prvih desetletij 20. stoletja: Josipa Pavèièa, Josipa Michla, Zorka Prelovca, Antona
Lajovica ter Janka Ravnika. Dr. Franc Kri nar je o tem dogodku v Dnevniku zapisal: »[…]
Vremšak je v teh samospevih s trdno vokalno konturo zarisal v slovenski samospev, vse
skupaj pa je imela še dodatni programski smisel ter poustvarjalni credo. […]«59 Na
drugem koncertu je njuna programska ideja segla v slovensko medvojno zapušèino. Na
sporedu so bili samospevi pozne romantike, ekspresionizma in vojnega èasa ter
socrealistiènega obdobja. Vremšak in Engelman sta poustvarila samospeve Marija
Kogoja, Matije Bravnièarja, Lucijana Marije Škerjanca, Bla a Arnièa, Karola Pahorja,
Marjana Kozine, Rada Simonitija in Pavla Šivica. Kri nar ponovno ni bil skop s pohvalo:
»[…] Vremšakov baritonski glas z vsemi primesmi lirizmov je prišel do pravega izraza v
spevnih odsekih sicer dokaj dramatièno zastavljenih samospevov Marjana Kozine iz
ciklusa ‘Iz te kih dni’ (‘Te ak, grenak je ta èas’; ‘Našo barko zamelo je’ in ‘Sreèanje’).
Njim pa je bil dodan še spevno obèuteni Mak na besedilo Lili Novyjeve.[…]«60 Na tretjem,
zadnjem izmed koncertov, so bili na sporedu samospevi, takrat še iveèih in ustvarjajoèih
slovenskih skladateljev do najmlajše generacije, in sicer Vilka Ukmarja, Zvonimirja
Ciglièa, Jakoba Je a, Milana Potoènika in Marijana Gabrijelèièa, izvedla pa sta tudi dela
Sama Vremšaka in njegovega sina Borisa.61 Toma Rauch je koncertno poustvarjanje
Vremšaka in Engelmana ocenil takole: »[…] Izvedbe baritonista Vremšaka in pianista
Engelmana so bile tehnièno in muzikalne izdelane, ne glede na visoko zahtevnost
posameznih skladb. To je le še en razlog veè, da je bilo ciklusu koncertov v Kamniku
vredno prisluhniti. […]«62 V okviru ciklusa koncertov na obnovljenih orglah na Biljah sta
v marcu 1990 nastopila orglavec Hubert Bergant in baritonist Samo Vremšak. Spored je
obsegal poleg solistiènih orgelskih skladb tudi dela Heinricha Schütza Ich danke dem
Herrn von ganzem Herzen, Was hast du verwirket?, Ich will den Herren loben allezeit,
Antona Nedvìda Bone Deus, Hugolina Sattnerja V pepelnièni noèi in Molitev iz kantate
Jeftejeva prisega ter Tedaj so prišli apostoli iz oratorija Assumptio in Charlesa L.
Johnsona Go down, Moses, My Lord, what a morning, Were you there?. Kot pretekla leta
je tudi v septembru 1990 Vremšak skupaj s Hubertom Bergantom sodeloval na Kogojevih
dnevih.63 Tanja Gregoriè Vuga je po koncertu zapisala: »[…] Sicer pa je bil celoten veèer
zelo blagozvoèen, v tanèico ovita nova glasba, ki sta jo oba napovedana samospeva (Ena
drugi velikonoèna pesem in Objame naj me veèni mir) še bolj zmehèala in pod njeno
lahkostjo smo e skoraj pozabili, da se je prav ta prostor (dekanijska cerkev) pred veè kot
šestdesetimi leti je il ob »nemogoèih« zvokih, ki jih je vanj pošiljal glasbeno nemirni
Marij. […]«64 V zaèetku novembra 1990 sta e uveljavljen tandem Bergant-Vremšak
nastopila na celoveèernem koncertu v goriški stolnici. Na sporedu so bila dela od
renesanènega obdobja preko baroka in klasike vse do moderne. Izvedla sta tri Gallusove
motete Virgo prudentissima, Veni Domine, Exultate Deo, Schützov Ich will der Herren
loben, Mozartov Andante, Pietà Signore Alessandra Stradelle, Koncertni preludij Bla a
Arnièa, Libera me iz Requiema Gabriela Fauréja Requiema, orgelsko solistièno skladbo
59 F. Kri nar, »Slovenski samospev od èitalnic do danes«, Dnevnik 36 (1990), št. 15, str.12.
60 F. Kri nar, »Kamniški veèer samospevov«, Dnevnik 36 (1990), št. 23, str. 7.
61 F. Kri nar, »Slovenski samospev od èitalnic do danes«, Dnevnik 36 (1990), št. 32, str. 16.
62 T. Rauch, »Slovenski samospev od èitalnic do danes«, Delo 36 (1990), brez datiranja in paginacije.
63 Slavica Crnica, »Glasba, poezija in likovna umetnost na Kogojevih dnevnih«, Delo 32 (1990), št. 200,
str. 8.
64 Tatjana Gregoriè Vuga, »Vremšakov poklon Kogoju«, Primorske novice 44 (1990), št. 76, str. 7.
42
