Page 43 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 43
a Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
Finale Hendrika Andriessena, za tem pa še R. P. Battiste O, Jesu mi dulcissime, Antona
Nedveda Bone Jesu za glas in orgle, nato pa še Laurentacijevo Toccata breve, Hugolina
Sattnerja Molitev iz kantate Jeftejeva prisega ter orgelski Finale iz Baroène suite
modernega ameriškega skladatelja J. H. Dixona.65
Leta 1992 je Franèiškanski samostan Kamnik obele eval svojo 500-letnico. Ob tem
jubileju sta septembra Samo Vremšak in organistka Marija Holcar izvedla koncert
sakralnih samospevov v kamniški Franèiškanski cerkvi.66 Spored je obsegal dela
Alessandra Stradella, P. Battista, Johanna Sebastiana Bach, Antona Nedvìda, Hugolina
Sattnerja in èrnske duhovne pesmi v priredbi L. Johnsona.67
V maju in juniju leta 1993 je v švicarskem mestu Zug in bli nji okolici potekal XI.
mednarodni orgelski festival z naslovom Internationale Orgeltage, ki sta se ga na
povabilo umetniškega vodje festivala dr. Oliviera Eisenmanna udele ila tudi Hubert
Bergant in Samo Vremšak. Na koncertu konec aprila v farni cerkvi St. Matthias v
Steinhausnu sta umetnika predstavila izkljuèno le slovensko glasbeno ustvarjalnost
pretekle in novejše dobe. Izvedla sta orgelska in sakralna solistièna dela Stanka Premrla,
Antona Nedvìda, Franca Kimovca, Hugolina Sattnerja, Ubalda Vrabca, Emila Adamièa,
Slavka Osterca, Marija Kogoja, Matije Tomca, Sama Vremšaka in L. M. Škerjanca.68
Kritika Hannesa E. Müllerja, ki je izšla tretjega maja v Zuger Nachrichten je bila zelo
pozitivna: »[…] Samo Vremšak (bariton) se je solistièno veèkrat izkazal, tako npr. v
skladbi Antona Nedvìda ‘Bone Deus’ in v dveh arijah Hugolina Sattnerja, ‘V pepelnièni
noèi’ in v ‘Assumptiu’. Baritonistov topli, modulacij sposobni glas je prišel v akustièno
neoporeèni cerkvi ob subtilni spremljavi Huberta Berganta kar najbolje do izraza; npr. v
pesmih Marija Kogoja ‘Èe sonèna se razpenjajo vam pota’ in ‘Veènemu bogu’, v
impresivni skladbi Sama Vremšaka ‘Objame naj me veèni mir’ ter v ‘Sonetu’ Lucijana
Marije Škerjanca. […]«69
V letu 1994 je Vremšak nastopil med drugim konec februarja v dvorani Veronika v
Kamniku na glasbenem recitalu z naslovom Predpomladna slutnja. Skupaj s pihalnim
kvintetom RTV Slovenija so krstno izvedli tri Vremšakove samospeve na verze Franceta
Balantièa, ki jih je uglasbil leta 1990, in sicer: Jesenski ognji, Zadnje sonce in Zasuta
usta.70 Franc Kri nar je takole ocenil krstno izvedbo: »[…] Tako kot prva toèka tega
sporeda z baritonistom Vremšakom in Pihalnim kvintetom RTV Slovenija je tudi ta krstna
izvedba izzvenela v vsej polnosti za smisel oblikovanja Vremšakove kantilene, dikcijo
Balantièeve poezije in skupne konotativne umetnosti nasploh.«71 V marcu 1994 je
Vremšak kot solist nastopil tudi na koncertu, posveèenem 50-letnici smrti pesnika Karla
Destovnika Kajuha, ki je potekal v dvorani Veronika v Kamniku.72 Leta 1994 je Samo
Vremšak postal tudi umetniški vodja Slovenskih vokalnih solistov. Osemnajstèlanski
sestav je konec aprila tega leta nastopil v okviru cikla Musica Aeterna na koru
Franèiškanske cerkve sv. Jakoba v Kamniku. Ob spremljavi organistke Marije Holcar so
se predstavili s skladbami Avgusta Cererja in Cirila Vremšaka, ki sta v preteklosti
65 NN, »Orgelsko-vokalni koncert nocoj v goriški stolnici«, Primorski dnevnik 47 (1991), št. 227, str. 8.
66 »Oznanila«, Franèiškani Kamnik 20 (1992), št. 41, str. 3.
67 NN, »Vabimo vas …«, Kamniški obèan 32 (1992), št. 15, str. 4.
68 M. V., »Kamniška umetnika v Švici«, Kamniški obèan 33 (1993), št. 9, str. 11.
69 O. K., »Uspel nastop slovenskih glasbenikov v Švici«, Kamniški obèan 33 (1993), št. 13, str. 6.
70 F. Kri nar, »Predpomladna slutnja …«, Kamniški obèan 33 (1994), št. 9, str. 5.
71 Prav tam.
72 Vera Mejaè, »V spomin pesniku Kajuhu«, Kamniški obèan 33 (1994), št. 6, str. 7.
43
Finale Hendrika Andriessena, za tem pa še R. P. Battiste O, Jesu mi dulcissime, Antona
Nedveda Bone Jesu za glas in orgle, nato pa še Laurentacijevo Toccata breve, Hugolina
Sattnerja Molitev iz kantate Jeftejeva prisega ter orgelski Finale iz Baroène suite
modernega ameriškega skladatelja J. H. Dixona.65
Leta 1992 je Franèiškanski samostan Kamnik obele eval svojo 500-letnico. Ob tem
jubileju sta septembra Samo Vremšak in organistka Marija Holcar izvedla koncert
sakralnih samospevov v kamniški Franèiškanski cerkvi.66 Spored je obsegal dela
Alessandra Stradella, P. Battista, Johanna Sebastiana Bach, Antona Nedvìda, Hugolina
Sattnerja in èrnske duhovne pesmi v priredbi L. Johnsona.67
V maju in juniju leta 1993 je v švicarskem mestu Zug in bli nji okolici potekal XI.
mednarodni orgelski festival z naslovom Internationale Orgeltage, ki sta se ga na
povabilo umetniškega vodje festivala dr. Oliviera Eisenmanna udele ila tudi Hubert
Bergant in Samo Vremšak. Na koncertu konec aprila v farni cerkvi St. Matthias v
Steinhausnu sta umetnika predstavila izkljuèno le slovensko glasbeno ustvarjalnost
pretekle in novejše dobe. Izvedla sta orgelska in sakralna solistièna dela Stanka Premrla,
Antona Nedvìda, Franca Kimovca, Hugolina Sattnerja, Ubalda Vrabca, Emila Adamièa,
Slavka Osterca, Marija Kogoja, Matije Tomca, Sama Vremšaka in L. M. Škerjanca.68
Kritika Hannesa E. Müllerja, ki je izšla tretjega maja v Zuger Nachrichten je bila zelo
pozitivna: »[…] Samo Vremšak (bariton) se je solistièno veèkrat izkazal, tako npr. v
skladbi Antona Nedvìda ‘Bone Deus’ in v dveh arijah Hugolina Sattnerja, ‘V pepelnièni
noèi’ in v ‘Assumptiu’. Baritonistov topli, modulacij sposobni glas je prišel v akustièno
neoporeèni cerkvi ob subtilni spremljavi Huberta Berganta kar najbolje do izraza; npr. v
pesmih Marija Kogoja ‘Èe sonèna se razpenjajo vam pota’ in ‘Veènemu bogu’, v
impresivni skladbi Sama Vremšaka ‘Objame naj me veèni mir’ ter v ‘Sonetu’ Lucijana
Marije Škerjanca. […]«69
V letu 1994 je Vremšak nastopil med drugim konec februarja v dvorani Veronika v
Kamniku na glasbenem recitalu z naslovom Predpomladna slutnja. Skupaj s pihalnim
kvintetom RTV Slovenija so krstno izvedli tri Vremšakove samospeve na verze Franceta
Balantièa, ki jih je uglasbil leta 1990, in sicer: Jesenski ognji, Zadnje sonce in Zasuta
usta.70 Franc Kri nar je takole ocenil krstno izvedbo: »[…] Tako kot prva toèka tega
sporeda z baritonistom Vremšakom in Pihalnim kvintetom RTV Slovenija je tudi ta krstna
izvedba izzvenela v vsej polnosti za smisel oblikovanja Vremšakove kantilene, dikcijo
Balantièeve poezije in skupne konotativne umetnosti nasploh.«71 V marcu 1994 je
Vremšak kot solist nastopil tudi na koncertu, posveèenem 50-letnici smrti pesnika Karla
Destovnika Kajuha, ki je potekal v dvorani Veronika v Kamniku.72 Leta 1994 je Samo
Vremšak postal tudi umetniški vodja Slovenskih vokalnih solistov. Osemnajstèlanski
sestav je konec aprila tega leta nastopil v okviru cikla Musica Aeterna na koru
Franèiškanske cerkve sv. Jakoba v Kamniku. Ob spremljavi organistke Marije Holcar so
se predstavili s skladbami Avgusta Cererja in Cirila Vremšaka, ki sta v preteklosti
65 NN, »Orgelsko-vokalni koncert nocoj v goriški stolnici«, Primorski dnevnik 47 (1991), št. 227, str. 8.
66 »Oznanila«, Franèiškani Kamnik 20 (1992), št. 41, str. 3.
67 NN, »Vabimo vas …«, Kamniški obèan 32 (1992), št. 15, str. 4.
68 M. V., »Kamniška umetnika v Švici«, Kamniški obèan 33 (1993), št. 9, str. 11.
69 O. K., »Uspel nastop slovenskih glasbenikov v Švici«, Kamniški obèan 33 (1993), št. 13, str. 6.
70 F. Kri nar, »Predpomladna slutnja …«, Kamniški obèan 33 (1994), št. 9, str. 5.
71 Prav tam.
72 Vera Mejaè, »V spomin pesniku Kajuhu«, Kamniški obèan 33 (1994), št. 6, str. 7.
43
