Page 45 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 45
a Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika.83 V juliju 1996 je Vremšak skupaj s hèerko
Vladko sodeloval tudi v kulturnem programu ob predstavitvi Kamniškega zbornika.84
Odmeven koncert v mozaiku njegove solistiène poustvarjalnosti je izzvenel konec
novembra leta 1997, ko sta v Kamniku ob 200-letnici rojstva velikega avstrijskega
glasbenega romantika Franza Schuberta nastopila bratsko-sestrski duo – Samo Vremšak,
bariton, in Sanda Vremšak, klavir. Dr. Franc Kri nar je koncert opisal s temi besedami:
»[…] Umetnika sta izvedla niz skladateljevih vokalno-instrumentalnih miniatur,
samospevov, najbogatejši in hkrati najgloblji Schubertov ustvarjalni fragment. Med njimi
smo slišali nekaj najbolj popularnih (‘Lipa’, ‘Podoknica’, ‘Glasbi’, ‘Ob morju’ in od
obeh dodatkov še duhovni samospev ‘Ave Marija’), vmes pa še nekaj najte jih (‘Kam’,
‘Popotnik’, ‘Ka ipot’, ‘Postanek’, ‘Pomladni sen’, ‘Ti si moj mir’ – po njem sta umetnika
tudi poimenovala ta veèer! ‘Njena podoba’, ‘Vojšèakova slutnja’, ‘Mlinar in potok’.
‘Mornarjeva pesem zvezdama dvojèicama’ in ‘Ganymed’). Navdušenemu, pa
maloštevilnemu obèinstvu sta umetnika poleg e omenjenega dodatka ponovila še eno
najpopularnejših in najbolj romantièno od romantiènih Schubertovih pesmi Podoknico.
Bil je to lep veèer sicer ves èas izvirnega nemškega ‘Lieda’, prepevanja besedil razliènih
literarnih poetov in vseskozi Schubertovega avtorstva.«85 Kri nar je v objavi kritike tega
koncerta v Kamniškem obèanu nekoliko pokomentiral tudi Vremšakov glas, in sicer:
»[…] Morda umetnika nista imela preveè sreèe s slabim klavirjem, pa tudi Vremšakov,
nekdaj prodorni in kleni baritonski moški pevski glas, zdaj glas 67-letnika, poèasi e peša.
Navkljub vsem tem ugotovitvam pa sta pevèeva dikcija in muzikalnost še vedno na ravno
pravšnji ravni; na taki, da je v njegovi pevski interpretaciji še vedno moè u ivati.«86
Vremšak, ki se je konec 90. let bli al 70-letnici, je v naslednjih letih postopno
zmanjševal število koncertnih nastopov. V letu 1998 je umetnik kot solist nastopil v
okviru cikla Musica Aeterna na koncertu z naslovom Od Verdija do sodobnosti, kjer so se
predstavili orglavka Marija Holcar in Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe pod
Vremšakovim vodstvom, kot solist pa se je poleg Vremšaka predstavil tudi tenorist Miran
itko.87
V letu 1999 sta v galeriji Veronika v Kamniku konec marca na koncertu samospevov
tujih in domaèih avtorjev z naslovom Mesec v izbi predstavila Samo in Sanda Vremšak.88
Med dosegljivimi viri in literaturo nastopov Sama Vremšaka v letu 2000 in kasneje ni bilo
veè zaslediti, iz èesar je mogoèe sklepati, da je koncert samospevov z naslovom Mesec v
izbi bil med njegovimi zadnjimi, èe ne celo zadnji!
83 NN, »Vabimo vas …«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 2, str. 8, Vera Mejaè, »S koncertom do
raèunalnikov«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 3, str. 2.
84 F. S., »Predstavitev kamniškega zbornika«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 13, str. 7.
85 F. Kri nar, »Kamniška Musica aeterna«, Gorenjski glas 50 (1997), št. 92, str. 8.
86 F. Kri nar, »Ob zakljuèku 200. obletnice rojstva Franza Schuberta«, Kamniški obèan 36 (1997), št. 22,
str. 6.
87 M. Nograšek, »Od Verdija do sodobnosti«, Gorenjski glas 51 (1998), št. 88, str. 18.
88 NN, »Obèina Kamnik praznuje«, Kamniški obèan 38 (1999), št. 6, str. 2.
45
usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika.83 V juliju 1996 je Vremšak skupaj s hèerko
Vladko sodeloval tudi v kulturnem programu ob predstavitvi Kamniškega zbornika.84
Odmeven koncert v mozaiku njegove solistiène poustvarjalnosti je izzvenel konec
novembra leta 1997, ko sta v Kamniku ob 200-letnici rojstva velikega avstrijskega
glasbenega romantika Franza Schuberta nastopila bratsko-sestrski duo – Samo Vremšak,
bariton, in Sanda Vremšak, klavir. Dr. Franc Kri nar je koncert opisal s temi besedami:
»[…] Umetnika sta izvedla niz skladateljevih vokalno-instrumentalnih miniatur,
samospevov, najbogatejši in hkrati najgloblji Schubertov ustvarjalni fragment. Med njimi
smo slišali nekaj najbolj popularnih (‘Lipa’, ‘Podoknica’, ‘Glasbi’, ‘Ob morju’ in od
obeh dodatkov še duhovni samospev ‘Ave Marija’), vmes pa še nekaj najte jih (‘Kam’,
‘Popotnik’, ‘Ka ipot’, ‘Postanek’, ‘Pomladni sen’, ‘Ti si moj mir’ – po njem sta umetnika
tudi poimenovala ta veèer! ‘Njena podoba’, ‘Vojšèakova slutnja’, ‘Mlinar in potok’.
‘Mornarjeva pesem zvezdama dvojèicama’ in ‘Ganymed’). Navdušenemu, pa
maloštevilnemu obèinstvu sta umetnika poleg e omenjenega dodatka ponovila še eno
najpopularnejših in najbolj romantièno od romantiènih Schubertovih pesmi Podoknico.
Bil je to lep veèer sicer ves èas izvirnega nemškega ‘Lieda’, prepevanja besedil razliènih
literarnih poetov in vseskozi Schubertovega avtorstva.«85 Kri nar je v objavi kritike tega
koncerta v Kamniškem obèanu nekoliko pokomentiral tudi Vremšakov glas, in sicer:
»[…] Morda umetnika nista imela preveè sreèe s slabim klavirjem, pa tudi Vremšakov,
nekdaj prodorni in kleni baritonski moški pevski glas, zdaj glas 67-letnika, poèasi e peša.
Navkljub vsem tem ugotovitvam pa sta pevèeva dikcija in muzikalnost še vedno na ravno
pravšnji ravni; na taki, da je v njegovi pevski interpretaciji še vedno moè u ivati.«86
Vremšak, ki se je konec 90. let bli al 70-letnici, je v naslednjih letih postopno
zmanjševal število koncertnih nastopov. V letu 1998 je umetnik kot solist nastopil v
okviru cikla Musica Aeterna na koncertu z naslovom Od Verdija do sodobnosti, kjer so se
predstavili orglavka Marija Holcar in Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe pod
Vremšakovim vodstvom, kot solist pa se je poleg Vremšaka predstavil tudi tenorist Miran
itko.87
V letu 1999 sta v galeriji Veronika v Kamniku konec marca na koncertu samospevov
tujih in domaèih avtorjev z naslovom Mesec v izbi predstavila Samo in Sanda Vremšak.88
Med dosegljivimi viri in literaturo nastopov Sama Vremšaka v letu 2000 in kasneje ni bilo
veè zaslediti, iz èesar je mogoèe sklepati, da je koncert samospevov z naslovom Mesec v
izbi bil med njegovimi zadnjimi, èe ne celo zadnji!
83 NN, »Vabimo vas …«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 2, str. 8, Vera Mejaè, »S koncertom do
raèunalnikov«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 3, str. 2.
84 F. S., »Predstavitev kamniškega zbornika«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 13, str. 7.
85 F. Kri nar, »Kamniška Musica aeterna«, Gorenjski glas 50 (1997), št. 92, str. 8.
86 F. Kri nar, »Ob zakljuèku 200. obletnice rojstva Franza Schuberta«, Kamniški obèan 36 (1997), št. 22,
str. 6.
87 M. Nograšek, »Od Verdija do sodobnosti«, Gorenjski glas 51 (1998), št. 88, str. 18.
88 NN, »Obèina Kamnik praznuje«, Kamniški obèan 38 (1999), št. 6, str. 2.
45
