Page 160 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 160
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Janeza Miku a v izvedbi Lidije Kodriè. Mariborski festival je torej slab mesec dni starejši
od Slovenske popevke. Bojan Adamiè je rad komponiral na besedila v nareèjih in je
sodeloval tudi na festivalih Melodije Istre in Kvarnerja, v Krapini na Kajkavski popevki in
na festivalu Slavonija. Bil je pogosti sodelavec Veseli jeseni; njegove skladbe so izvajali v
letih 1974 – 1989 in v tem èasu zapeli kar trinajst njegovih pesmi (za vse je napisal tudi
aran ma). Skoraj polovico – šest jih je zapel Braco Koren,tudi najuspešnejšo – Ribn’èana
(bes. Marjan Stare), za katero je leta 1974 dobil najvišje priznanje Zlati klopotec. Ni
nakljuèje, da je prav s to pesmijo najbolj uspel, saj se je rodil v Ribnici na Dolenjskem,
torej tudi sam Ribnièan. Isto leto je imel v konkurenci še Koline na besedilo Dragice
Škerlevaj, zapela jo je Ida Škrabar. Tudi naslednje leto (1975) se je Adamiè predstavil z
dvema pesmicama – Vesele štajerske pjebe z besedilom Jelke Kušar je temperamentno
izvedla Marjetka Falk, Gobe, gobe na tekst Marjana Stareta pa Braco Koren. Tokrat ni bilo
nobene nagrade.
Leta 1976 Adamiè na festivalu ni sodeloval, ponovno pa leta 1977, in sicer z dvema
popevkama: na besedilo Jelke muc je napisal veselo Klobase i vino, ki jo je zapel Edvin
Fliser; Marjan Stare pa je dobil nagrado za besedilo Ko je v rotah èrešna zreva v izvedbi
Braca Korena. Tudi leta 1978 je Bojan Adamiè izbral za svojega interpreta Braca Korena.
Na besedilo Dušana Bi ala je skomponiral pesmico Bistahor. Leta 1979 se je na Veseli
jeseni v Mariboru s skladbo Na turn so ga prvezale predstavila ista ekipa: Bojan Adamiè
kot skladatelj, Dušan Bi al kot pisec besedila in Braco Koren ko izvajalec. Naslednje leto
mu je besedilo za pesem Spet ne dela terminal napisal tekst Marjan Stare, zapel jo je Braco
Koren, ki je bil takrat zadnjiè izvajalec Adamièevih pesmi. Leta 1981 si je skladatelj za
interpreta izbral Dušana Kobala, ki je dovolj preprièljivo zapel Pogumnega Matev ka,
spet na besedilo Marjana Stareta. Sledila je triletna prekinitev – odsotnost s festivala
Vesela jesen, leta 1985 pa se je Adamiè vrnil z novim piscem besedil, Miroslavom Slano
in s pevko, ki je zaznamovala predvsem njegove šansone – Meri Avsenak. Pesmica Gepl
je dobila nagrado za besedilo. Adamiè je še vedno vztrajal na festivalu, èeprav so nagrade
dobivali drugi. Tokrat mu je ansambel R izvedel skladbo Moj oèka ma pa avta dva;
besedilo je napisal Miroslav Slana. Zadnjiè je kot skladatelj sodeloval na Veseli jeseni
1989 s pesmico Kravji tat v izvedbi Dragice Balek; tekst je prispeval Miroslav Slana.
Adamièeve pesmi na festivalu Vesela jesen (vseh skupaj je bilo trinajst) so v stilu
prireditve; napisane na nareèna besedila, v glavnem vesele, temperamentne in ivahne
vi e. Pri nagradah ni imel dosti sreèe, saj je le enkrat uspel dobiti glavno nagrado, to je
Zlati klopotec, a kot pravi profesionalec najbr ni sodeloval zaradi nagrad. Upošteval je
tradicijo, zato je precej pesmi zapel isti pevec (Braco Koren), najveè besedil (pet) mu je
napisal Marjan Stare, rad pa je poskušal tudi z novimi sodelavci, tako s pevci kot s pisci
tekstov.
160
Janeza Miku a v izvedbi Lidije Kodriè. Mariborski festival je torej slab mesec dni starejši
od Slovenske popevke. Bojan Adamiè je rad komponiral na besedila v nareèjih in je
sodeloval tudi na festivalih Melodije Istre in Kvarnerja, v Krapini na Kajkavski popevki in
na festivalu Slavonija. Bil je pogosti sodelavec Veseli jeseni; njegove skladbe so izvajali v
letih 1974 – 1989 in v tem èasu zapeli kar trinajst njegovih pesmi (za vse je napisal tudi
aran ma). Skoraj polovico – šest jih je zapel Braco Koren,tudi najuspešnejšo – Ribn’èana
(bes. Marjan Stare), za katero je leta 1974 dobil najvišje priznanje Zlati klopotec. Ni
nakljuèje, da je prav s to pesmijo najbolj uspel, saj se je rodil v Ribnici na Dolenjskem,
torej tudi sam Ribnièan. Isto leto je imel v konkurenci še Koline na besedilo Dragice
Škerlevaj, zapela jo je Ida Škrabar. Tudi naslednje leto (1975) se je Adamiè predstavil z
dvema pesmicama – Vesele štajerske pjebe z besedilom Jelke Kušar je temperamentno
izvedla Marjetka Falk, Gobe, gobe na tekst Marjana Stareta pa Braco Koren. Tokrat ni bilo
nobene nagrade.
Leta 1976 Adamiè na festivalu ni sodeloval, ponovno pa leta 1977, in sicer z dvema
popevkama: na besedilo Jelke muc je napisal veselo Klobase i vino, ki jo je zapel Edvin
Fliser; Marjan Stare pa je dobil nagrado za besedilo Ko je v rotah èrešna zreva v izvedbi
Braca Korena. Tudi leta 1978 je Bojan Adamiè izbral za svojega interpreta Braca Korena.
Na besedilo Dušana Bi ala je skomponiral pesmico Bistahor. Leta 1979 se je na Veseli
jeseni v Mariboru s skladbo Na turn so ga prvezale predstavila ista ekipa: Bojan Adamiè
kot skladatelj, Dušan Bi al kot pisec besedila in Braco Koren ko izvajalec. Naslednje leto
mu je besedilo za pesem Spet ne dela terminal napisal tekst Marjan Stare, zapel jo je Braco
Koren, ki je bil takrat zadnjiè izvajalec Adamièevih pesmi. Leta 1981 si je skladatelj za
interpreta izbral Dušana Kobala, ki je dovolj preprièljivo zapel Pogumnega Matev ka,
spet na besedilo Marjana Stareta. Sledila je triletna prekinitev – odsotnost s festivala
Vesela jesen, leta 1985 pa se je Adamiè vrnil z novim piscem besedil, Miroslavom Slano
in s pevko, ki je zaznamovala predvsem njegove šansone – Meri Avsenak. Pesmica Gepl
je dobila nagrado za besedilo. Adamiè je še vedno vztrajal na festivalu, èeprav so nagrade
dobivali drugi. Tokrat mu je ansambel R izvedel skladbo Moj oèka ma pa avta dva;
besedilo je napisal Miroslav Slana. Zadnjiè je kot skladatelj sodeloval na Veseli jeseni
1989 s pesmico Kravji tat v izvedbi Dragice Balek; tekst je prispeval Miroslav Slana.
Adamièeve pesmi na festivalu Vesela jesen (vseh skupaj je bilo trinajst) so v stilu
prireditve; napisane na nareèna besedila, v glavnem vesele, temperamentne in ivahne
vi e. Pri nagradah ni imel dosti sreèe, saj je le enkrat uspel dobiti glavno nagrado, to je
Zlati klopotec, a kot pravi profesionalec najbr ni sodeloval zaradi nagrad. Upošteval je
tradicijo, zato je precej pesmi zapel isti pevec (Braco Koren), najveè besedil (pet) mu je
napisal Marjan Stare, rad pa je poskušal tudi z novimi sodelavci, tako s pevci kot s pisci
tekstov.
160
