Page 164 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 164
AN ADAMIÈ (1912–1995)
skladatelj dobro poznal in cenil, so spevne, prijetne za uho, temperamentne, vèasih pa tudi
malo sentimentalne, odvisno od besedila.
Slika 7: Bojan Adamiè na enem od svojih nastopov na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja, leta
1973 v Kraljevici (Foto: MIK – Melodije Istre in Kvarnerja).
FESTIVAL ZABAVNE GLASBE V RIU DE JANEIRU
V letih 1967 in 1968 se je Bojan Adamiè udele il tudi Festivala zabavne glasbe v Riu de
Janieru, kjer je zastopal tedanjo Jugoslavijo. Na drugem Festivalu v brazilski prestolnici
(1967) se je predstavil z Mornarjevo alostno pesmijo na besedilo Miroslava Košute v
izvedbi Vica Vukova, naslednje leto pa z Adriano; besedilo je napisal Arsen Dediæ, ki je
pesmico tudi zapel. al nobena ni ohranjena v arhivu Radia Slovenija. Tudi v Riu de
Janeiru ni dobil nobene nagrade in v naših èasopisih smo lahko prebrali, da je bila
predvsem pesem iz leta 1967 pri obèinstvu zelo dobro sprejeta. Veljala je celo za
favoritko, a je strokovna irija ni uvrstila niti v finalni veèer (Ivo Štrakl, »Festival kot
nogometna tekma«, TT – Tedenska tribuna, 15. 11. 1967, str. 11).
ZAKLJUÈEK
Bojan Adamiè je pisal popevke od konca druge svetovne vojne in praktièno vse do svoje
smrti. Bil je vsestranski inovator, mojster lepih in uèinkovitih melodij, ki so izhajale iz
naše domaèe tradicije, a jih je znal oplemenititi z elementi dobrega, tradicionalnega jazza
v stilu Glenna Millerja. Imel je velik smisel za vokalno glasbo, zato je znal izbirati in
»odkrivati« pevce, predvsem dobre pevke, ki so njegove popevke – pod skrbnim
vodstvom izkušenega mojstra - izvajali sprošèeno, z velikim navdušenjem in z
nadarjenostjo. Nikoli ni ustvarjal za nagrade. Na popevkarskem podroèju jih ni dobil
veliko. Najveèji uspeh mu je bil Zlati klopotec na Veseli jeseni 1974 za Ribn’èana v
izvedbi Braca Korena. Na Slovenski popevki in na Melodijah morja in sonca so nagrade
dobivali drugi, veliki mojster je bil le obèasni sodelavec. Zanimivo je tudi, da v Sloveniji
164
skladatelj dobro poznal in cenil, so spevne, prijetne za uho, temperamentne, vèasih pa tudi
malo sentimentalne, odvisno od besedila.
Slika 7: Bojan Adamiè na enem od svojih nastopov na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja, leta
1973 v Kraljevici (Foto: MIK – Melodije Istre in Kvarnerja).
FESTIVAL ZABAVNE GLASBE V RIU DE JANEIRU
V letih 1967 in 1968 se je Bojan Adamiè udele il tudi Festivala zabavne glasbe v Riu de
Janieru, kjer je zastopal tedanjo Jugoslavijo. Na drugem Festivalu v brazilski prestolnici
(1967) se je predstavil z Mornarjevo alostno pesmijo na besedilo Miroslava Košute v
izvedbi Vica Vukova, naslednje leto pa z Adriano; besedilo je napisal Arsen Dediæ, ki je
pesmico tudi zapel. al nobena ni ohranjena v arhivu Radia Slovenija. Tudi v Riu de
Janeiru ni dobil nobene nagrade in v naših èasopisih smo lahko prebrali, da je bila
predvsem pesem iz leta 1967 pri obèinstvu zelo dobro sprejeta. Veljala je celo za
favoritko, a je strokovna irija ni uvrstila niti v finalni veèer (Ivo Štrakl, »Festival kot
nogometna tekma«, TT – Tedenska tribuna, 15. 11. 1967, str. 11).
ZAKLJUÈEK
Bojan Adamiè je pisal popevke od konca druge svetovne vojne in praktièno vse do svoje
smrti. Bil je vsestranski inovator, mojster lepih in uèinkovitih melodij, ki so izhajale iz
naše domaèe tradicije, a jih je znal oplemenititi z elementi dobrega, tradicionalnega jazza
v stilu Glenna Millerja. Imel je velik smisel za vokalno glasbo, zato je znal izbirati in
»odkrivati« pevce, predvsem dobre pevke, ki so njegove popevke – pod skrbnim
vodstvom izkušenega mojstra - izvajali sprošèeno, z velikim navdušenjem in z
nadarjenostjo. Nikoli ni ustvarjal za nagrade. Na popevkarskem podroèju jih ni dobil
veliko. Najveèji uspeh mu je bil Zlati klopotec na Veseli jeseni 1974 za Ribn’èana v
izvedbi Braca Korena. Na Slovenski popevki in na Melodijah morja in sonca so nagrade
dobivali drugi, veliki mojster je bil le obèasni sodelavec. Zanimivo je tudi, da v Sloveniji
164
