Page 165 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 165
dimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
nikoli ni prejel nagrade za kakšnega od svojih odliènih aran majev. Njegovo naklonjenost
istrskemu melosu so opazili na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja, na katerem je dobil
kar dvakrat nagrado za najboljše izkorišèeni istrski melos: 1971 za Utakalnico, zapel jo je
Tomislav Boriæ in 1974 za E da im je sidro molat bio v izvedbi Beti Jurkoviè. Za
Utakalnico je bil nagrajen tudi za originalni aran ma. Z vrsto pesmi je sodeloval na
festivalih Kajkavske popevke v Krapini in Slavonija v Slavonski Po egi, kjer se je izkazal
tudi za dobrega poznavalca kajkavskega in slavonskega melosa. Adamièeve popevke so
pustile vidne sledove v naši zabavni glasbi; od prvih, udarnih koraènic (Ko zapojemo
veselo, Horuk v nove èase) in prijaznih, domaèijskih vi (Marièka, Ko boš prišla na Bled),
do vse bolj svetovljanskih pesmi, ki so jih plemenitili elementi jazza ( vi ga, Zlati april)
in tistih, v katerih je znal duhovito besedilo tako spretno zdru iti s prijetno, lahkotno
glasbo (To je moj zlati sin, Išèemo oèka, Breskvice). Zelo uspešen je bil predvsem tudi v
pesmicah, ki so nastale na besedila v dialektih (dolenjski, štajerski, kajkavski, slavonski,
istrski), saj je v njih lahko izrazil svoje znanje, razgledanost in ljubezen do znaèilnosti
slovenske in hrvaške folklorne tradicije.2
DODATEK:
SEZNAM POPEVK BOJANA ADMIÈA, S KATERIMI JE SODELOVAL NA
NATEÈAJU ZA PESEM EVROVIZIJE IN NA FESTIVALIH (SLOVENSKIH IN
HRVAŠKIH):
(navedeno je leto, naslov pesmi, avtor besedila in izvajalec ali izvajalci)
NATEÈAJ ZA PESEM EVROVIZIJE:
1964 ZLATI APRIL Gregor Strniša Marjana Der aj
Marjana Der aj
1965 TO JE MOJ ZLATI SINF rane Milèinski Je ek
arko Danèuo
1968 BALADA O POVRATKU Arsen Dediæ Marjana Der aj
Marjana Der aj
1969 ÈAROVNICA Tone Pavèek Janko Ropret
Oto Pestner
1970 SREÈA JE SPATI NA SVOJEM Ervin Fritz
1973 ZELENO SONCE Elza Budau
1974 KOSTANJI Ervin Fritz
OPATIJA: Elza Budau Elda Viler in Majda Sepe
1970 RANO POPOLDNE Elza Budau Janko Ropret
1973 ZELENO SONCE Ervin Fritz Oto Pestner
1974 KOSTANJI
Opomba:
V sedemdesetih letih nekaj èasa niso organizirali posebnega nateèaja za Popevko Evrovizije,
ampak so jo izbirali kar na zveznem festivalu v Opatiji, zato navajam Adamièevi pesmi Zeleno
sonce in Kostanji obakrat.
2 V svojem prispevku ne obravnavam Adamièevega popevkarskega delovanja v Beogradu (festival
Beogradsko proleæe – Beograjska pomlad in Armijski festival), ker mi arhivi niso bili dostopni, sicer pa
Adamièevo delovanje v Beogradu v svojem prispevku obravnava Vladimir Mustajbašiæ.
165
nikoli ni prejel nagrade za kakšnega od svojih odliènih aran majev. Njegovo naklonjenost
istrskemu melosu so opazili na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja, na katerem je dobil
kar dvakrat nagrado za najboljše izkorišèeni istrski melos: 1971 za Utakalnico, zapel jo je
Tomislav Boriæ in 1974 za E da im je sidro molat bio v izvedbi Beti Jurkoviè. Za
Utakalnico je bil nagrajen tudi za originalni aran ma. Z vrsto pesmi je sodeloval na
festivalih Kajkavske popevke v Krapini in Slavonija v Slavonski Po egi, kjer se je izkazal
tudi za dobrega poznavalca kajkavskega in slavonskega melosa. Adamièeve popevke so
pustile vidne sledove v naši zabavni glasbi; od prvih, udarnih koraènic (Ko zapojemo
veselo, Horuk v nove èase) in prijaznih, domaèijskih vi (Marièka, Ko boš prišla na Bled),
do vse bolj svetovljanskih pesmi, ki so jih plemenitili elementi jazza ( vi ga, Zlati april)
in tistih, v katerih je znal duhovito besedilo tako spretno zdru iti s prijetno, lahkotno
glasbo (To je moj zlati sin, Išèemo oèka, Breskvice). Zelo uspešen je bil predvsem tudi v
pesmicah, ki so nastale na besedila v dialektih (dolenjski, štajerski, kajkavski, slavonski,
istrski), saj je v njih lahko izrazil svoje znanje, razgledanost in ljubezen do znaèilnosti
slovenske in hrvaške folklorne tradicije.2
DODATEK:
SEZNAM POPEVK BOJANA ADMIÈA, S KATERIMI JE SODELOVAL NA
NATEÈAJU ZA PESEM EVROVIZIJE IN NA FESTIVALIH (SLOVENSKIH IN
HRVAŠKIH):
(navedeno je leto, naslov pesmi, avtor besedila in izvajalec ali izvajalci)
NATEÈAJ ZA PESEM EVROVIZIJE:
1964 ZLATI APRIL Gregor Strniša Marjana Der aj
Marjana Der aj
1965 TO JE MOJ ZLATI SINF rane Milèinski Je ek
arko Danèuo
1968 BALADA O POVRATKU Arsen Dediæ Marjana Der aj
Marjana Der aj
1969 ÈAROVNICA Tone Pavèek Janko Ropret
Oto Pestner
1970 SREÈA JE SPATI NA SVOJEM Ervin Fritz
1973 ZELENO SONCE Elza Budau
1974 KOSTANJI Ervin Fritz
OPATIJA: Elza Budau Elda Viler in Majda Sepe
1970 RANO POPOLDNE Elza Budau Janko Ropret
1973 ZELENO SONCE Ervin Fritz Oto Pestner
1974 KOSTANJI
Opomba:
V sedemdesetih letih nekaj èasa niso organizirali posebnega nateèaja za Popevko Evrovizije,
ampak so jo izbirali kar na zveznem festivalu v Opatiji, zato navajam Adamièevi pesmi Zeleno
sonce in Kostanji obakrat.
2 V svojem prispevku ne obravnavam Adamièevega popevkarskega delovanja v Beogradu (festival
Beogradsko proleæe – Beograjska pomlad in Armijski festival), ker mi arhivi niso bili dostopni, sicer pa
Adamièevo delovanje v Beogradu v svojem prispevku obravnava Vladimir Mustajbašiæ.
165
