Page 163 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 163
dimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
skladatelj, aran er in dirigent sodeloval tudi na tem in se predstavil s štirimi lastnimi
pesmicami. Tedaj zelo popularni hrvaški pevec Vjekosalv Jutt je leta 1973 predstavil
Kirvaj, kirvaj (Semenj, Semenj), isto leto pa sta Gita Šerman, tedaj priljubljena pevka
slavonskih pesmi, in Radojka Šverko zapeli Imala sam dragana (Imela sem dragega); za
obe je besedilo napisala pesnica Ljubica Konjeviæ. Stjepan Benzon je ustvaril tekst za
pesmico Kad se beru kukuruzi (Ko nabirajo koruzo), ki jo je Vjekoslav Jutt izvedel na
festivalu leta 1975. In naslednje leto je Adamiè sodeloval še zadnjiè, in sicer s skladbo
Hop, hop noge lete (Hop, hop noge letijo), spet na besedilo Ljubice Konjeviæ in v izvedbi
Ljiljane Petroviæ, ki je petnajst let prej zastopala Jugoslavijo na Evrovizijskem festivalu v
Cannesu s Privškovo Ne pri igaj luèi v temi. Vse kajkavske in slavonske pesmice Bojana
Adamièa so prijetne, spevne vi e, obogatene s kajkavskim in slavonskim melosom,
veèinoma ljubezenske, malo pa tudi prigodniške. Bile so ustvarjene za pravo razpolo enje
ob plesu, ob dobri hrani in »kupici«. In gotovo so dosegle svoj namen.
FESTIVAL »MELODIJE ISTRE IN KVARNERJA« - MIK
Bojan Adamiè je zelo dobro poznal istrski melos in je bil njegov velik ljubitelj. Na to me je
opozorila Beti Jurkoviè, pevka in tudi sama uspešna skladateljica na festivalu Melodije
Istre in Kvarnerja; ta se je zaèel leta 1964 in je torej le dve leti mlajši od Slovenske
popevke. Bojan Adamiè je bil na festivalu dokaj reden gost od 1969 do 1977. V tem èasu
je sodeloval z desetimi lastnimi skladbami in napravil šestnajst aran majev. Leta 1969 je
prišel prviè in prispeval kar pet aran majev, naslednje leto pa se je predstavil s svojo lastno
pesmijo; to je bila Na lahku ruku (Z levo roko) na besedilo Antona Mavrinca-Filonova,
zapel jo je Tomislav Boriæ. Leta 1971 je na MIK-u tekmoval z Utakalnico (Odtakalnico),
za katero je tekst napisal Ivan Brdar, izvedel pa jo je spet Tomislav Boriæ. Leta 1972 je bil
Adamièev adut Stari ribar (Stari ribiè) z besedilom Josipa Tomina in v izvedbi Hrvoja
Hegedušiæa. Naslednje leto je imel v konkurenci dve pesmi, za obe je teksta napisal Stepan
Benzon : Neka nas ne išæu (Naj naju ne išèejo) je edina, za katero ni sam napisal
aran maja, ampak ga je prispeval Iæo Kelemen, druga je bila Da da i (Pada de ). Tudi
leta 1974 je Adamiè sodeloval z dvema pesmima: E da im je sidro molat bio (E, da bi vsaj
sidro dvignili) – besedilo je napisal Izidor Èubraniæ, zapela je Beti Jurkoviè, in Ro o od
mojih suza (Cvet iz mojih solz) z besedilom Stjepana Benzona, ki jo je zapel Zdenko Cigoj.
Še leta 1975 je prispeval dve skladbi; Našo fontano (Najino fontano) na besedilo Stjepana
Benzona je izvedel Aldo Galeazzi, popularno Èa je èa (Kaj je kaj) s tekstom Ljerke
Miladinov pa Milka Èakarun-Lenac. Naslednje leto ni sodeloval, leta 1977 pa je svoje
sodelovanje zakljuèil s pesmico Bubanj i mu ika (Boben in muzika); besedilo mu je
napisal David Kabalin, izvedli pa so jo Srdjan Breškoviæ in skupina Arsenali.
Bojan Adamiè je na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja prejel tudi nekaj nagrad, kar
prièa o njegovi veliki uspešnosti. Leta 1971 je za Utakalnico dobil nagrado za najboljše
izkorišèeni istrski melos in tudi nagrado za najboljši aran ma, 1974 pa za E da im je sidro
molat bio spet nagrado za najboljše izkorišèeni istrski melos. Najpopularnejša njegova
istrska pesem je Èa je èa z Milko Èakarun-Lenac iz leta 1975, ki sicer ni bila nagrajena, a
je tako priljubljena, da je postala del festivalskega aviza (»špice«); drugi del je Bokaleta
(Vrè) Nela Milottija. Vse Adamièeve skladbe s festivala Melodije Istre in Kvarnerja, hitre
in poèasnejše, vesele in bolj alostne, so moèno obarvane z istrskim melosom, ki ga je
163
skladatelj, aran er in dirigent sodeloval tudi na tem in se predstavil s štirimi lastnimi
pesmicami. Tedaj zelo popularni hrvaški pevec Vjekosalv Jutt je leta 1973 predstavil
Kirvaj, kirvaj (Semenj, Semenj), isto leto pa sta Gita Šerman, tedaj priljubljena pevka
slavonskih pesmi, in Radojka Šverko zapeli Imala sam dragana (Imela sem dragega); za
obe je besedilo napisala pesnica Ljubica Konjeviæ. Stjepan Benzon je ustvaril tekst za
pesmico Kad se beru kukuruzi (Ko nabirajo koruzo), ki jo je Vjekoslav Jutt izvedel na
festivalu leta 1975. In naslednje leto je Adamiè sodeloval še zadnjiè, in sicer s skladbo
Hop, hop noge lete (Hop, hop noge letijo), spet na besedilo Ljubice Konjeviæ in v izvedbi
Ljiljane Petroviæ, ki je petnajst let prej zastopala Jugoslavijo na Evrovizijskem festivalu v
Cannesu s Privškovo Ne pri igaj luèi v temi. Vse kajkavske in slavonske pesmice Bojana
Adamièa so prijetne, spevne vi e, obogatene s kajkavskim in slavonskim melosom,
veèinoma ljubezenske, malo pa tudi prigodniške. Bile so ustvarjene za pravo razpolo enje
ob plesu, ob dobri hrani in »kupici«. In gotovo so dosegle svoj namen.
FESTIVAL »MELODIJE ISTRE IN KVARNERJA« - MIK
Bojan Adamiè je zelo dobro poznal istrski melos in je bil njegov velik ljubitelj. Na to me je
opozorila Beti Jurkoviè, pevka in tudi sama uspešna skladateljica na festivalu Melodije
Istre in Kvarnerja; ta se je zaèel leta 1964 in je torej le dve leti mlajši od Slovenske
popevke. Bojan Adamiè je bil na festivalu dokaj reden gost od 1969 do 1977. V tem èasu
je sodeloval z desetimi lastnimi skladbami in napravil šestnajst aran majev. Leta 1969 je
prišel prviè in prispeval kar pet aran majev, naslednje leto pa se je predstavil s svojo lastno
pesmijo; to je bila Na lahku ruku (Z levo roko) na besedilo Antona Mavrinca-Filonova,
zapel jo je Tomislav Boriæ. Leta 1971 je na MIK-u tekmoval z Utakalnico (Odtakalnico),
za katero je tekst napisal Ivan Brdar, izvedel pa jo je spet Tomislav Boriæ. Leta 1972 je bil
Adamièev adut Stari ribar (Stari ribiè) z besedilom Josipa Tomina in v izvedbi Hrvoja
Hegedušiæa. Naslednje leto je imel v konkurenci dve pesmi, za obe je teksta napisal Stepan
Benzon : Neka nas ne išæu (Naj naju ne išèejo) je edina, za katero ni sam napisal
aran maja, ampak ga je prispeval Iæo Kelemen, druga je bila Da da i (Pada de ). Tudi
leta 1974 je Adamiè sodeloval z dvema pesmima: E da im je sidro molat bio (E, da bi vsaj
sidro dvignili) – besedilo je napisal Izidor Èubraniæ, zapela je Beti Jurkoviè, in Ro o od
mojih suza (Cvet iz mojih solz) z besedilom Stjepana Benzona, ki jo je zapel Zdenko Cigoj.
Še leta 1975 je prispeval dve skladbi; Našo fontano (Najino fontano) na besedilo Stjepana
Benzona je izvedel Aldo Galeazzi, popularno Èa je èa (Kaj je kaj) s tekstom Ljerke
Miladinov pa Milka Èakarun-Lenac. Naslednje leto ni sodeloval, leta 1977 pa je svoje
sodelovanje zakljuèil s pesmico Bubanj i mu ika (Boben in muzika); besedilo mu je
napisal David Kabalin, izvedli pa so jo Srdjan Breškoviæ in skupina Arsenali.
Bojan Adamiè je na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja prejel tudi nekaj nagrad, kar
prièa o njegovi veliki uspešnosti. Leta 1971 je za Utakalnico dobil nagrado za najboljše
izkorišèeni istrski melos in tudi nagrado za najboljši aran ma, 1974 pa za E da im je sidro
molat bio spet nagrado za najboljše izkorišèeni istrski melos. Najpopularnejša njegova
istrska pesem je Èa je èa z Milko Èakarun-Lenac iz leta 1975, ki sicer ni bila nagrajena, a
je tako priljubljena, da je postala del festivalskega aviza (»špice«); drugi del je Bokaleta
(Vrè) Nela Milottija. Vse Adamièeve skladbe s festivala Melodije Istre in Kvarnerja, hitre
in poèasnejše, vesele in bolj alostne, so moèno obarvane z istrskim melosom, ki ga je
163
