Page 46 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 46
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
Za razvoj tamburaštva je bistvenega pomena tudi tamburaška literatura. V
Sloveniji so se s komponiranjem za te orkestre ukvarjali: Hrabroslav Otmar
Vogriè (1873–1932), Emil Adamiè (1877–1936), Vinko Vodopivec
(1878–1952), Marko Bajuk (1882–1961), Janko Gregorc (1905–1989), Radovan
Gobec (1909–1995), Josip Kaplan (1910–1997) in drugi. Danes se tamburaštvu
posveèajo Vladimir Hrovat, Toma Habe in vrsta mladih glasbenikov (Èrt Vojar
Saje, Helena Vidic, Ne a gur in drugi).
Današnji tamburaški inštrumenti
Tamburice, ki jih uporabljamo danes v Sloveniji, so štiriglasne, uglašene v
kvartah (e, a, d1, g1). Nastopajo v veè velikostih, ki omogoèajo širši obseg, veèji
spekter zvoka in s tem sestavo orkestra. Najmanjši inštrument je bisernica, sledijo
braèi, èeloviæ, èelo, bugarija in berda. Oblika inštrumentov je najpogosteje
kitarska, uporabljamo pa tudi braèe »hruškaste« oblike. Bisernice so ovalne
(oblika slive), berda (tamburaški bas) pa je podoben kontrabasu.
Tamburaški orkester je zasnovan podobno kot godalni orkester. Glavno vlogo
imajo braèi (kot prve in druge violine v godalnem orkestru). Vlogo viole
prevzema èeloviæ (transponirajoè inštrument – »in G«). Violonèelu in
kontrabasu ustrezata tamburaški èelo in berda (uglasitev je ista kot pri braèih, le
da oktavo oz. dve oktavi ni je), v orkestru pa imamo še bugarijo, ki ima vlogo
ritmièno harmonske podlage. D-bugarija s praznimi strunami sestavlja D-dur
kvintakord (z oktavno podvojitvijo osnovnega tona), G-bugarija pa G-dur.
Posebno barvo orkestru dajejo najmanjši inštrumenti – bisernice. Ime so dobile
po bisernem (visokem) tonu. Zvenijo oktavo više, kot jih zapisujemo v partituri.
V tamburaških zborih nastopata prva in druga bisernica, veèji orkestri pa imajo še
tretjo bisernico, ki je transponirajoè inštrument (»in G«).
Tamburica lahko nastopa kot solistièen inštrument (bisernica, braè, èelo), v
komornih sestavih ali orkestru. Èeprav so delitve razliène, v Sloveniji loèimo
tamburaške skupine (do 12 èlanov), ki nastopajo brez dirigenta, in tamburaške
orkestre, ki nastopajo z dirigentom.
Tamburice v osnovnošolskem sistemu
Tamburice se v Sloveniji pouèujejo v glasbenih šolah in so vkljuèene v
program ljudskih inštrumentov. Posamezna tamburaška društva sama
izobra ujejo svoj tamburaški podmladek, eno izmed mo nosti tamburaškega
izobra evanja pa predstavlja tudi osnovna šola.
46
Za razvoj tamburaštva je bistvenega pomena tudi tamburaška literatura. V
Sloveniji so se s komponiranjem za te orkestre ukvarjali: Hrabroslav Otmar
Vogriè (1873–1932), Emil Adamiè (1877–1936), Vinko Vodopivec
(1878–1952), Marko Bajuk (1882–1961), Janko Gregorc (1905–1989), Radovan
Gobec (1909–1995), Josip Kaplan (1910–1997) in drugi. Danes se tamburaštvu
posveèajo Vladimir Hrovat, Toma Habe in vrsta mladih glasbenikov (Èrt Vojar
Saje, Helena Vidic, Ne a gur in drugi).
Današnji tamburaški inštrumenti
Tamburice, ki jih uporabljamo danes v Sloveniji, so štiriglasne, uglašene v
kvartah (e, a, d1, g1). Nastopajo v veè velikostih, ki omogoèajo širši obseg, veèji
spekter zvoka in s tem sestavo orkestra. Najmanjši inštrument je bisernica, sledijo
braèi, èeloviæ, èelo, bugarija in berda. Oblika inštrumentov je najpogosteje
kitarska, uporabljamo pa tudi braèe »hruškaste« oblike. Bisernice so ovalne
(oblika slive), berda (tamburaški bas) pa je podoben kontrabasu.
Tamburaški orkester je zasnovan podobno kot godalni orkester. Glavno vlogo
imajo braèi (kot prve in druge violine v godalnem orkestru). Vlogo viole
prevzema èeloviæ (transponirajoè inštrument – »in G«). Violonèelu in
kontrabasu ustrezata tamburaški èelo in berda (uglasitev je ista kot pri braèih, le
da oktavo oz. dve oktavi ni je), v orkestru pa imamo še bugarijo, ki ima vlogo
ritmièno harmonske podlage. D-bugarija s praznimi strunami sestavlja D-dur
kvintakord (z oktavno podvojitvijo osnovnega tona), G-bugarija pa G-dur.
Posebno barvo orkestru dajejo najmanjši inštrumenti – bisernice. Ime so dobile
po bisernem (visokem) tonu. Zvenijo oktavo više, kot jih zapisujemo v partituri.
V tamburaških zborih nastopata prva in druga bisernica, veèji orkestri pa imajo še
tretjo bisernico, ki je transponirajoè inštrument (»in G«).
Tamburica lahko nastopa kot solistièen inštrument (bisernica, braè, èelo), v
komornih sestavih ali orkestru. Èeprav so delitve razliène, v Sloveniji loèimo
tamburaške skupine (do 12 èlanov), ki nastopajo brez dirigenta, in tamburaške
orkestre, ki nastopajo z dirigentom.
Tamburice v osnovnošolskem sistemu
Tamburice se v Sloveniji pouèujejo v glasbenih šolah in so vkljuèene v
program ljudskih inštrumentov. Posamezna tamburaška društva sama
izobra ujejo svoj tamburaški podmladek, eno izmed mo nosti tamburaškega
izobra evanja pa predstavlja tudi osnovna šola.
46
