Page 141 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 141
arina Zadnik, RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH...
Katarina Zadnik
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA
POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH V GLASBENI
ŠOLI (povzetek doktorske disertacije)
Nauk o glasbi in Solfeggio kot samostojni predmetni podroèji v glasbenem
šolstvu, s svojimi specifiènimi glasbeno dejavnostnimi podroèji, vzpostavljata
poglobljen in neposreden stik z glasbeno umetnostjo in kulturo. Temeljni cilj
obeh predmetov je v razvijanju funkcionalne glasbene pismenosti. Funkcionalna
glasbena pismenost se ka e v razvitih glasbenih predstavah in znanjih v glasbeno
kategorialnem sistemu, ki predstavljajo vez med transformacijo notranjega
slišanja zapisanih glasbenih vsebin v ozvoèene in obratno.
Predstavljena študija je prva raziskava o predmetu Nauk o glasbi v glasbenem
šolstvu na Slovenskem. V njej obravnavamo vidik zgodovinskega razvoja
predmeta, sodobni vidik didaktiène zasnove predmeta in dejavnike predmeta, ki
vplivajo na glasbeni razvoj. Skladno z glasbenopedagoško doktrino in glasbeno
umetnostjo obravnavamo problematiko glasbeno-pedagoške terminologije. V
teoretiènem delu smo obravnavali razvoj glasbenega mišljenja in funkcionalne
glasbene pismenosti v 1. in 2. razredu Nauka o glasbi na osrednjem podroèju
predmeta – solfeggio.
V raziskavi smo ugotavljali raven razvitosti glasbenega mišljenja in
funkcionalne glasbene pismenosti v 2. razredu Nauka o glasbi, pri osemletnih
uèencih. eleli smo ugotoviti vpliv predšolskega glasbenega izobra evanja na
kasnejši glasbeni razvoj. Razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj smo
prouèevali na temeljnem glasbeno-dejavnostnem podroèju solfeggio. Ob tem
smo obravnavali tudi vpliv ostalih enakovrednih glasbeno-dejavnostnih podroèij
tega predmeta, – izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene literature,
ustvarjanje in poslušanje – ki se ka ejo v rezultatih razvitih glasbenih
sposobnostih, spretnostih in znanjih na podroèju glasbenoteoretièna in oblikovna
znanja. Èeprav dobljeni rezultati statistièno niso potrdili vpliva zgodnjega
glasbenega izobra evanja na kasnejši glasbeni razvoj v 2. razredu Nauka o glasbi
(p = ,099 na podroèju melodiènega posluha, p = ,069 na podroèju ritmiènega
posluha), na vzorcu testiranih uèencev, se je pokazala tendenca v razvoju obeh
glasbenih posluhov pri uèencih, ki so obiskovali predšolska glasbena programa.
Rezultati vseh testiranih uèencev so bili boljši na podroèju ritmiènega posluha
kot na podroèju melodiènega posluha. Veèja tendenca v razvoju melodiènega
posluha se je pojavila pri testiranih uèencih, ki so predhodno obiskovali oba
predšolska glasbena programa kot pri uèencih, ki so bili neposredno vkljuèeni v
141
Katarina Zadnik
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA
POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH V GLASBENI
ŠOLI (povzetek doktorske disertacije)
Nauk o glasbi in Solfeggio kot samostojni predmetni podroèji v glasbenem
šolstvu, s svojimi specifiènimi glasbeno dejavnostnimi podroèji, vzpostavljata
poglobljen in neposreden stik z glasbeno umetnostjo in kulturo. Temeljni cilj
obeh predmetov je v razvijanju funkcionalne glasbene pismenosti. Funkcionalna
glasbena pismenost se ka e v razvitih glasbenih predstavah in znanjih v glasbeno
kategorialnem sistemu, ki predstavljajo vez med transformacijo notranjega
slišanja zapisanih glasbenih vsebin v ozvoèene in obratno.
Predstavljena študija je prva raziskava o predmetu Nauk o glasbi v glasbenem
šolstvu na Slovenskem. V njej obravnavamo vidik zgodovinskega razvoja
predmeta, sodobni vidik didaktiène zasnove predmeta in dejavnike predmeta, ki
vplivajo na glasbeni razvoj. Skladno z glasbenopedagoško doktrino in glasbeno
umetnostjo obravnavamo problematiko glasbeno-pedagoške terminologije. V
teoretiènem delu smo obravnavali razvoj glasbenega mišljenja in funkcionalne
glasbene pismenosti v 1. in 2. razredu Nauka o glasbi na osrednjem podroèju
predmeta – solfeggio.
V raziskavi smo ugotavljali raven razvitosti glasbenega mišljenja in
funkcionalne glasbene pismenosti v 2. razredu Nauka o glasbi, pri osemletnih
uèencih. eleli smo ugotoviti vpliv predšolskega glasbenega izobra evanja na
kasnejši glasbeni razvoj. Razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj smo
prouèevali na temeljnem glasbeno-dejavnostnem podroèju solfeggio. Ob tem
smo obravnavali tudi vpliv ostalih enakovrednih glasbeno-dejavnostnih podroèij
tega predmeta, – izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene literature,
ustvarjanje in poslušanje – ki se ka ejo v rezultatih razvitih glasbenih
sposobnostih, spretnostih in znanjih na podroèju glasbenoteoretièna in oblikovna
znanja. Èeprav dobljeni rezultati statistièno niso potrdili vpliva zgodnjega
glasbenega izobra evanja na kasnejši glasbeni razvoj v 2. razredu Nauka o glasbi
(p = ,099 na podroèju melodiènega posluha, p = ,069 na podroèju ritmiènega
posluha), na vzorcu testiranih uèencev, se je pokazala tendenca v razvoju obeh
glasbenih posluhov pri uèencih, ki so obiskovali predšolska glasbena programa.
Rezultati vseh testiranih uèencev so bili boljši na podroèju ritmiènega posluha
kot na podroèju melodiènega posluha. Veèja tendenca v razvoju melodiènega
posluha se je pojavila pri testiranih uèencih, ki so predhodno obiskovali oba
predšolska glasbena programa kot pri uèencih, ki so bili neposredno vkljuèeni v
141
