Page 77 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
med provincialno opereto in nacionalno opero ...
izvajano slovensko glasbeno-scensko delo. Atributi nacionalne opere oziro-
ma slovenske Prodane neveste, s katero naj bi Foerster začrtal smernice sloven-
ski narodni operi, so bili predvsem izraz evforije takrat izrazito nacionalno
usmerjenih publicistov in vodstva operne hiše. Nedvomno pa je k opredeli-
tvi Gorenjskega slavčka kot nacionalne opere prispevala tudi ugotovitev, da
je Foerster z uporabo nekaterih slovenskih narodnih in ponarodelih nape-
vov skušal v melodiki zadeti domači slovenski ton. Glavni vzrok, da je opera
v 90-ih letih doživela tako velik uspeh, je torej poleg operne predelave pred-
vsem v spremenjenem družbeno-političnem položaju, ki je bil v omenjenem
obdobju že bistveno bolj naklonjen izkazovanju domovinskih teženj. Tako je
bil Foersterjev Gorenjski slavček kmalu proglašen za temeljno slovensko glas-
beno-scensko delo v 19. stoletju. Ob tovrstnem sprejemu se je predvsem med
tedanjim slovenskim meščanstvom pojavila ideja, da naj bi prav Slavček zapol-
nil vrzel prve slovenske nacionalne opere.
Ob upoštevanju celostne glasbeno-zgodovinske podobe Foersterjeve-
ga Slavčka in socialno-politične problematike časa, v katerem je ta nastal, pa
se zdi delo prej nekakšen prisrčen in ne prezahteven izraz domačijskosti kot
pa nacionalna opera v pravem pomenu besede. Tako je potrebno za ustrezno
estetsko kontemplacijo opero, v vsej njeni preproščini in naivnosti, razumeti
predvsem kot dokument časa in okoliščin nastanka. Nenazadnje na to kaže
tudi dejstvo, da so bili vsi kasnejši posegi v partituro tako s strani poslušalstva
kot tudi kritike kot po pravilu slabše sprejeti. Gorenjski slavček je torej v prvi
vrsti eno izmed redkih izvirnih slovenskih glasbeno-scenskih del, ki so nas-
tala kot produkt nadvse častivrednih prizadevanj takratne mlade slovenske
glasbene kulture po lastni, slovenski gledališki ustvarjalnosti. Četudi opera
danes, gledano s časovno distanco, ne dosega nadpovprečne ravni ter torej ni
sposobna prodreti na tuje operne odre, pa je vsekakor zanimiva že zavoljo svo-
je specifične funkcije, ki jo je kot nadvse pomemben nacionalni agitator od
igrala v obravnavanem obdobju.
75
izvajano slovensko glasbeno-scensko delo. Atributi nacionalne opere oziro-
ma slovenske Prodane neveste, s katero naj bi Foerster začrtal smernice sloven-
ski narodni operi, so bili predvsem izraz evforije takrat izrazito nacionalno
usmerjenih publicistov in vodstva operne hiše. Nedvomno pa je k opredeli-
tvi Gorenjskega slavčka kot nacionalne opere prispevala tudi ugotovitev, da
je Foerster z uporabo nekaterih slovenskih narodnih in ponarodelih nape-
vov skušal v melodiki zadeti domači slovenski ton. Glavni vzrok, da je opera
v 90-ih letih doživela tako velik uspeh, je torej poleg operne predelave pred-
vsem v spremenjenem družbeno-političnem položaju, ki je bil v omenjenem
obdobju že bistveno bolj naklonjen izkazovanju domovinskih teženj. Tako je
bil Foersterjev Gorenjski slavček kmalu proglašen za temeljno slovensko glas-
beno-scensko delo v 19. stoletju. Ob tovrstnem sprejemu se je predvsem med
tedanjim slovenskim meščanstvom pojavila ideja, da naj bi prav Slavček zapol-
nil vrzel prve slovenske nacionalne opere.
Ob upoštevanju celostne glasbeno-zgodovinske podobe Foersterjeve-
ga Slavčka in socialno-politične problematike časa, v katerem je ta nastal, pa
se zdi delo prej nekakšen prisrčen in ne prezahteven izraz domačijskosti kot
pa nacionalna opera v pravem pomenu besede. Tako je potrebno za ustrezno
estetsko kontemplacijo opero, v vsej njeni preproščini in naivnosti, razumeti
predvsem kot dokument časa in okoliščin nastanka. Nenazadnje na to kaže
tudi dejstvo, da so bili vsi kasnejši posegi v partituro tako s strani poslušalstva
kot tudi kritike kot po pravilu slabše sprejeti. Gorenjski slavček je torej v prvi
vrsti eno izmed redkih izvirnih slovenskih glasbeno-scenskih del, ki so nas-
tala kot produkt nadvse častivrednih prizadevanj takratne mlade slovenske
glasbene kulture po lastni, slovenski gledališki ustvarjalnosti. Četudi opera
danes, gledano s časovno distanco, ne dosega nadpovprečne ravni ter torej ni
sposobna prodreti na tuje operne odre, pa je vsekakor zanimiva že zavoljo svo-
je specifične funkcije, ki jo je kot nadvse pomemben nacionalni agitator od
igrala v obravnavanem obdobju.
75
