Page 75 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
med provincialno opereto in nacionalno opero ...
po drugi svetovni vojni,63 kar pomeni, da je bila takrat na voljo tudi izvirna
partitura.64
Omenjena fotokopija je vendarle pomenila določen napredek, četudi po
dramaturgiji ne ustreza izvirniku, temveč še najbolj verziji iz leta 1922, kar po-
meni, da je tudi v njej marsikaj skrajšano in izpuščeno. Leta 1984 namreč zara-
di časovne stiske ni bilo mogoče izpisati novega orkestrskega gradiva, zato so
(spet z lepljenjem, popravljanjem, prestavljanjem, dopisovanjem) stari materi-
al prilagodili izvirni instrumentaciji. Neubauer in Arnič sta se v vsebinskem
smislu skušala približati izvirnemu klavirskemu izvlečku, vendar to zaradi
skrajšane fotokopije partiture ni bilo povsod mogoče. Od pozneje dodanih
točk sta izločila Potrkan ples, obdržala sta Goreči ogenj in Vsi so prihajali, opero
pa namesto z Ave Marijo sklenila s ponovitvijo uvodne zborovske pesmi Go-
renjci. Pavel Oblák pa je ob tem popravil nekatere najbolj zastarele dele bese-
dila.65
Situacija je klicala po novem glasbenem gradivu. Ko se je torej odločil za
novo uprizoritev, ki je bila 12. decembra 1996, je takratni ravnatelj SNG Ope-
re in baleta Darijan Božič uresničil zamisel o prenovi materiala. Za notogra-
fijo in izdajo v lastni založbi Vivo je poskrbel češki režiser František Preisler.
Vsebinsko je delo uredil Božič; odločil se je za Simonitijevo verzijo iz leta 1953,
ki je bila po njegovem mnenju najuspešnejša. Preisler pa je za računalniško ob-
delavo glasbenega gradiva uporabil več klavirskih izvlečkov, nekaj orkestrskih
materialov in seveda fotokopijo izvirne partiture.66
Zadnja premiera Gorenjskega slavčka je bila na sporedu 13. marca 2013.
Dirigent Igor Švara in režiser Vito Taufer sta si prizadevala, da bi kar najbolj
sledila Foersterjevemu izvirniku. Gre torej za »Švara-Tauferjevo« različico,
v kateri sta omenjena iskala dramaturško nit v smislu avtohtone vsebine in
Slavčka očistila nekaterih dodatnih »nefoersterjevih« točk. Pomembna no-
vost omenjene uprizoritve je, da je Taufer kot prvi reinterpretiral Slavčka s
sodobnim režijskim pristopom. Kljub temu se zdi njegova disneyjevsko nav-
dahnjena inscenacija dekonstrukcija le na prvi pogled. Z njo Gorenjski slav-
ček namreč ni več zgolj domoljubno sentimentalna podoba slovenstva, temveč
63 Po vsej verjetnosti leta 1967, ob stoletnici Dramatičnega društva v Ljubljani. Glej fotokopijo roko-
pisa izvirne partiture v arhivu SNG Opere in baleta Ljubljana.
64 Skladateljevo partituro iz leta 1896 danes hranijo v arhivu Društva slovenskih skladateljev.
65 Henrik Neubauer, »Ob novi premieri Gorenjskega slavčka« in Lovrenc Arnič, »Gorenjski
slavček in nova redakcija«, v Gledališki list SNG Opere in baleta Ljubljana (Ljubljana: SNG Ljubljana,
1984).
66 Darijan Božič, »Moja tri srečanja z Gorenjskim slavčkom«, in František Preisler, »Končno
oder!«, v Gledališki list SNG Opere in baleta Ljubljana (Ljubljana: SNG Ljubljana, 1996).
73
po drugi svetovni vojni,63 kar pomeni, da je bila takrat na voljo tudi izvirna
partitura.64
Omenjena fotokopija je vendarle pomenila določen napredek, četudi po
dramaturgiji ne ustreza izvirniku, temveč še najbolj verziji iz leta 1922, kar po-
meni, da je tudi v njej marsikaj skrajšano in izpuščeno. Leta 1984 namreč zara-
di časovne stiske ni bilo mogoče izpisati novega orkestrskega gradiva, zato so
(spet z lepljenjem, popravljanjem, prestavljanjem, dopisovanjem) stari materi-
al prilagodili izvirni instrumentaciji. Neubauer in Arnič sta se v vsebinskem
smislu skušala približati izvirnemu klavirskemu izvlečku, vendar to zaradi
skrajšane fotokopije partiture ni bilo povsod mogoče. Od pozneje dodanih
točk sta izločila Potrkan ples, obdržala sta Goreči ogenj in Vsi so prihajali, opero
pa namesto z Ave Marijo sklenila s ponovitvijo uvodne zborovske pesmi Go-
renjci. Pavel Oblák pa je ob tem popravil nekatere najbolj zastarele dele bese-
dila.65
Situacija je klicala po novem glasbenem gradivu. Ko se je torej odločil za
novo uprizoritev, ki je bila 12. decembra 1996, je takratni ravnatelj SNG Ope-
re in baleta Darijan Božič uresničil zamisel o prenovi materiala. Za notogra-
fijo in izdajo v lastni založbi Vivo je poskrbel češki režiser František Preisler.
Vsebinsko je delo uredil Božič; odločil se je za Simonitijevo verzijo iz leta 1953,
ki je bila po njegovem mnenju najuspešnejša. Preisler pa je za računalniško ob-
delavo glasbenega gradiva uporabil več klavirskih izvlečkov, nekaj orkestrskih
materialov in seveda fotokopijo izvirne partiture.66
Zadnja premiera Gorenjskega slavčka je bila na sporedu 13. marca 2013.
Dirigent Igor Švara in režiser Vito Taufer sta si prizadevala, da bi kar najbolj
sledila Foersterjevemu izvirniku. Gre torej za »Švara-Tauferjevo« različico,
v kateri sta omenjena iskala dramaturško nit v smislu avtohtone vsebine in
Slavčka očistila nekaterih dodatnih »nefoersterjevih« točk. Pomembna no-
vost omenjene uprizoritve je, da je Taufer kot prvi reinterpretiral Slavčka s
sodobnim režijskim pristopom. Kljub temu se zdi njegova disneyjevsko nav-
dahnjena inscenacija dekonstrukcija le na prvi pogled. Z njo Gorenjski slav-
ček namreč ni več zgolj domoljubno sentimentalna podoba slovenstva, temveč
63 Po vsej verjetnosti leta 1967, ob stoletnici Dramatičnega društva v Ljubljani. Glej fotokopijo roko-
pisa izvirne partiture v arhivu SNG Opere in baleta Ljubljana.
64 Skladateljevo partituro iz leta 1896 danes hranijo v arhivu Društva slovenskih skladateljev.
65 Henrik Neubauer, »Ob novi premieri Gorenjskega slavčka« in Lovrenc Arnič, »Gorenjski
slavček in nova redakcija«, v Gledališki list SNG Opere in baleta Ljubljana (Ljubljana: SNG Ljubljana,
1984).
66 Darijan Božič, »Moja tri srečanja z Gorenjskim slavčkom«, in František Preisler, »Končno
oder!«, v Gledališki list SNG Opere in baleta Ljubljana (Ljubljana: SNG Ljubljana, 1996).
73
