Page 34 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 34

Matej Plevnik in Saša Jovanovi´ c

                ljene uˇcne cilje, ustrezno izbiro prostora, premišljeno organizacijo dejav-
                nosti ter upoštevanje komponente varnosti. ˇ Ce je slabo strukturiran, lah-
                ko zunanjeokoljedelujetudikot virmotenj, zmanjšaneosredotoˇcenosti
                ali organizacijskih težav. Prav zato so kompetence uˇciteljev kljuˇcen pogoj
                za kakovostno izvajanje takšnega pouka.
                  Uˇcitelji v naši raziskavi svoje kompetence za pouˇcevanje na prostem
                ocenjujejo razmeroma visoko, zlasti na podroˇcjih motiviranja uˇcencev,
                vodenja skupine, izbire uˇcnih metod in povezovanja gibanja z uˇcnimi ci-
                lji. Kljub temu velika veˇcina izraža potrebo po dodatnem usposabljanju,
                primerih dobre prakse, zbirki idej in didaktiˇcnih gradivih. Slednje naka-
                zuje, da uˇcitelji ne potrebujejo nujno zgolj osnovnega znanja o pouˇceva-
                nju na prostem, temveˇc predvsem konkretne, predmetno in razvojno pri-
                lagojene didaktiˇcne rešitve. Sue Waite (2020), podobno, poudarja, da se
                pouˇcevanje na prostem v šolskem prostoru pogosto sooˇca z razkorakom
                med pozitivnimi stališˇci uˇciteljev in dejanskimi pogoji za redno izvajanje.
                  Ovire, ki so jih uˇcitelji izpostavili v naši raziskavi, potrjujejo, da je iz-
                vedba pouˇcevanja na prostem v praksi moˇcno odvisna od sistemskih in
                organizacijskih pogojev. Najpomembnejše ovire so bile vremenske raz-
                mere, varnost uˇcencev, veliko število uˇcencev, pomanjkanje ˇcasa, organi-
                zacijske težave, administrativne zahteve in pomanjkanje ustreznega pro-
                stora. Te ugotovitve so skladne z zgodnejšimi in novejšimi raziskavami,
                ki opozarjajo, da pouˇcevanje na prostem zahteva institucionalno podpo-
                ro, fleksibilno organizacijo šolskega dela, dostop do primernih zunanjih
                prostorov ter strokovno podporo uˇciteljem (Rickinson idr., 2004; Waite,
                2020).
                  Posebej pomembna je ugotovitev, da velik delež uˇciteljev nima dosto-
                pa do urejenega namenskega prostora za pouk na prostem ali pa upo-
                rablja zgolj improvizirane zunanje prostore. To kaže, da infrastruktura
                pomembno vpliva na možnosti izvajanja takšnega pouka. Vendar uˇcil-
                nica na prostem ne sme biti razumljena zgolj kot fiziˇcna ureditev pro-
                stora. Njena vrednost je predvsem v tem, da omogoˇca pogostejšo, var-
                nejšo in bolj didaktiˇcno premišljeno uporabo zunanjega okolja. Uˇcilnice
                na prostem so zato lahko pomemben podporni element, vendar le, ˇce so
                povezane z uˇcnimi cilji, usposabljanjem uˇciteljev, s širšo kulturo šole in
                konˇcno podporo lokalne skupnosti.
                  Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je za nadaljnji razvoj pouˇce-
                vanja na prostem v slovenskem osnovnošolskem prostoru treba delovati
                na veˇc ravneh. Prva raven je didaktiˇcna: uˇcitelji potrebujejo kakovostne
                primere uˇcnih scenarijev, gradiva, ideje in modele za povezovanje pred-

                           34
   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38   39