Page 34 - Poučevanje zunaj učilnice

Matej Plevnik in Saša Jovanovi´ c

ljene uˇcne cilje, ustrezno izbiro prostora, premišljeno organizacijo dejav-
nosti ter upoštevanje komponente varnosti. ˇ Ce je slabo strukturiran, lah-
ko zunanjeokoljedelujetudikot virmotenj, zmanjšaneosredotoˇcenosti
ali organizacijskih težav. Prav zato so kompetence uˇciteljev kljuˇcen pogoj
za kakovostno izvajanje takšnega pouka.
Uˇcitelji v naši raziskavi svoje kompetence za pouˇcevanje na prostem
ocenjujejo razmeroma visoko, zlasti na podroˇcjih motiviranja uˇcencev,
vodenja skupine, izbire uˇcnih metod in povezovanja gibanja z uˇcnimi ci-
lji. Kljub temu velika veˇcina izraža potrebo po dodatnem usposabljanju,
primerih dobre prakse, zbirki idej in didaktiˇcnih gradivih. Slednje naka-
zuje, da uˇcitelji ne potrebujejo nujno zgolj osnovnega znanja o pouˇceva-
nju na prostem, temveˇc predvsem konkretne, predmetno in razvojno pri-
lagojene didaktiˇcne rešitve. Sue Waite (2020), podobno, poudarja, da se
pouˇcevanje na prostem v šolskem prostoru pogosto sooˇca z razkorakom
med pozitivnimi stališˇci uˇciteljev in dejanskimi pogoji za redno izvajanje.
Ovire, ki so jih uˇcitelji izpostavili v naši raziskavi, potrjujejo, da je iz-
vedba pouˇcevanja na prostem v praksi moˇcno odvisna od sistemskih in
organizacijskih pogojev. Najpomembnejše ovire so bile vremenske raz-
mere, varnost uˇcencev, veliko število uˇcencev, pomanjkanje ˇcasa, organi-
zacijske težave, administrativne zahteve in pomanjkanje ustreznega pro-
stora. Te ugotovitve so skladne z zgodnejšimi in novejšimi raziskavami,
ki opozarjajo, da pouˇcevanje na prostem zahteva institucionalno podpo-
ro, fleksibilno organizacijo šolskega dela, dostop do primernih zunanjih
prostorov ter strokovno podporo uˇciteljem (Rickinson idr., 2004; Waite,
2020).
Posebej pomembna je ugotovitev, da velik delež uˇciteljev nima dosto-
pa do urejenega namenskega prostora za pouk na prostem ali pa upo-
rablja zgolj improvizirane zunanje prostore. To kaže, da infrastruktura
pomembno vpliva na možnosti izvajanja takšnega pouka. Vendar uˇcil-
nica na prostem ne sme biti razumljena zgolj kot fiziˇcna ureditev pro-
stora. Njena vrednost je predvsem v tem, da omogoˇca pogostejšo, var-
nejšo in bolj didaktiˇcno premišljeno uporabo zunanjega okolja. Uˇcilnice
na prostem so zato lahko pomemben podporni element, vendar le, ˇce so
povezane z uˇcnimi cilji, usposabljanjem uˇciteljev, s širšo kulturo šole in
konˇcno podporo lokalne skupnosti.
Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je za nadaljnji razvoj pouˇce-
vanja na prostem v slovenskem osnovnošolskem prostoru treba delovati
na veˇc ravneh. Prva raven je didaktiˇcna: uˇcitelji potrebujejo kakovostne
primere uˇcnih scenarijev, gradiva, ideje in modele za povezovanje pred-

34