Page 12 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Jerneja Herzog Likovna apreciacija kot večrazsežni semiotski proces
Univerza v Mariboru, Slovenija tvorjenja pomena
jerneja.herzog@um.si
©2026Jerneja Herzog
Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026
Likovna apreciacija ni zgolj estetsko vrednotenje umetniškega dela, temveč kom-
pleksen proces tvorjenja pomena, v katerem se prepletajo vizualni, jezikovni,
čustveni, telesni in kulturni semiotski sistemi (Duh in Herzog, 2020). V sodobni
družbi, prežeti z večmedijsko komunikacijo in umetno inteligenco, postaja ra-
zumevanje teh večkodnih procesov ključno za razvoj večrazsežne pismenosti
(Serafini, 2015).
V likovni umetnosti pomen ne nastaja le v umetniškem delu, temveč v dinamični
interakciji med podobo, opazovalcem in kontekstom. Barva, oblika, kompozicija,
tekstura, prostorski odnosi in ikonografija delujejo kot vizualni znaki, ki jih gle-
dalec razbira na podlagi osebnih izkušenj, kulturnih vzorcev, jezika in čustvenih
odzivov. Likovna apreciacija je zato interpretativni proces, v katerem otrok ali od-
rasli ne »bere« zgolj slike, temveč jo aktivno preoblikuje v lastno mrežo pomenov
(Duh in Zupančič, 2013).
Didaktika likovne umetnosti ima pri tem ključno vlogo. Z metodami opazovanja,
dialoga, primerjanja, senzornega zaznavanja in ustvarjalnega odziva lahko učitelj
oziroma vzgojiteljaktivira različnesemiotskepoti,vidno,slušno,telesno,besedno
in domišljijsko. Tako umetniško delo ne deluje kot statični objekt, temveč kot od-
prt komunikacijski dogodek, v katerem pomen nastaja v odnosu (Duh, 2016; Her-
zog in Duh, 2020).
V dobi umetne inteligence se zato sprašujemo, kako lahko pomen tvori sistem
brez čutne in čustvene izkušnje. UI lahko analizira likovne znake ter prepoznava
slog, motive in kompozicijo, vendar pomen oblikuje brez čustvene, telesne in kul-
turno umeščene izkušnje. Prav zato postaja likovna apreciacija v vzgoji in izobra-
ževanju še pomembnejša, saj omogoča empatično in večplastno razumevanje
podob.
Razvijanje likovne apreciacije pomeni razvijanje večkodne pismenosti – zmožno-
sti povezovanja vizualnih, jezikovnih, čutnih in simbolnih znakov v smiselno ce-
loto. To ni le temelj estetske vzgoje, temveč ključna kompetenca za razumevanje
sveta, v katerem pomen nastaja v presečišču podob, besed, tehnologije in člove-
ške izkušnje.
Duh, M. (2016). Art appreciation for developing communication skills among pre-
school children. Center for Educational Policy Studies Journal, 6(1), 85–102.
Duh, M., in Herzog, J. (2020). Likovna apreciacija v vzgoji in izobraževanju: primeri
kvalitativnih raziskav. Zbirka Pedagoški koncepti, št. 138. Univerzitetna za-
ložba Univerze v Mariboru.
Duh,M.,inZupančič,T.(2013).Likovnaapreciacijain metodaestetskegatransferja.
Revija za elementarno izobraževanje, 6(4), 71–86.
Herzog, J., in Duh, M. (2020). The state of art appreciation among nine- and ten-
year-old students in Slovenian primary schools. Center for Educational Policy
Studies Journal, 10(4), 97–116.
Serafini, F. (2015). Multimodal literacy: From theories to practices. Language Arts,
92(6), 412–423.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.9 12