Page 14 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost
P. 14
Matjaž Kljun Interakcija človek-računalnik: pogled na tvorjenje
Univerza na Primorskem, Slovenija pomena v zanki človek-UI
matjaz.kljun@upr.si
©2026MatjažKljun Sodobno komuniciranje je vse manj »enokodno«. Pomen se tvori in razbira prek
prepletanja jezika, slike, zvoka, giba, prostora ter interaktivnosti (Kress, 2009). Z
vidika interakcije človek-računalnik (IČR) je večkodna pismenost predvsem spo-
sobnost uporabnikov, da (1) prepoznajo semiotske »sloje« digitalnih artefaktov
(npr.besedilo,vizualizacija,časovnost inpovratna zanka),(2)razumejo,kakovme-
sniki in algoritmi usmerjajo pozornost, interpretacijo in odločanje, ter (3) kritično
presojajo, kdaj pomen nastaja pri človeku in kdaj v sistemu.
Poseben izziv prinaša generativna umetna inteligenca (UI), ki pomena ne »ra-
zume« v človeškem smislu, temveč ga statistično konstruira iz vzorcev rabe. V in-
terakciji človek-UI nastane nova oblika skupnega avtorstva: uporabnik oblikuje
namero, UI generira predloge, vmesnik pa s svojimi možnostmi (npr. različicami,
citiranjem virov, opozorili, razlagami) določa, ali bo proces branja in pisanja tran-
sparenten ali pa bo vodil v iluzijo razumevanja in avtoritete. Zato je večkodna pi-
smenost danes tudi pismenost v interpretaciji sistemskih signalov: negotovosti,
verjetnosti, pristranskosti podatkov, »halucinacij« ter pragov zaupanja.
Prispevek opiše HCI-okvir za preučevanje tvorjenja pomena kot interakcijskega
procesa: (a) reprezentacije (kateri kodi so prisotni), (b) transformacije (kako UI/v-
mesnik preoblikuje vhod v izhod), (c) razlage (kako uporabnik gradi mentalni
model), ter (d) odgovornosti (sledljivost, atribucija, etika) (Norman, 2013; Oviatt
idr., 2003; Hutchins, 1995; Amershi idr., 2019). Na tej osnovi predstavi raziskovalne
smeri in oblikovalska priporočila za izobraževalne kontekste: oblikovanje orodij,
ki eksplicitno prikazujejo izvore, stopnjo gotovosti in alternative, ter učne prakse,
ki krepijo refleksijo o tem, kako se pomen tvori v zanki človek-tehnologija.
Amershi, S., Weld, D., Vorvoreanu, M., Fourney, A., Nushi, B., Collisson, P., Suh, J., S.
Iqbal, S., Bennett, P. N., Inkpen, K., Teevan, J., Kikin-Gil, R., in Horvitz, E. (2019).
Guidelines for human-AI interaction. V CHI ’19: Proceedings of the 2019 CHI
conference on human factors in computing systems (članek št. 3). Association
for Computing Machinery.
Hutchins, E. (1995). Cognition in the wild. MIT Press.
Kress, G. (2009). Multimodality: A social semiotic approach to contemporary com-
munication. Routledge.
Norman, D. (2013). The design of everyday things: Revised and expanded edition. Ba-
sic Books.
Oviatt, S., Coulston, R., Tomko, S., Xiao, B., Lunsford, R., Wesson, M., in Carmichael,
L. (2003). Toward a theory of organized multimodal integration patterns du-
ring human-computer interaction. V ICMI ’03: Proceedings of the 5th internati-
onal conference on Multimodal interfaces (str. 44–51). Association for Compu-
ting Machinery.
Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026
https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.11 14

