Page 10 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Marianna Gergely Zgradba in dekodiranje večkodnih učbeniških besedil
Humanistični in družbeno-ekonomski iz biologije v srednji šoli
licej A. M. Slomšek
in Državni znanstveni licej F. Prešeren,
Italija Učbenik kot osnovno učno gradivo, vsebinsko ustrezno učnemu načrtu in zasno-
marianne.gergely@slomsek.edu.it vano po didaktično-metodičnih načelih, uresničuje svojo funkcijo z didaktično
transformacijo in redukcijo znanstvenega besedila v strokovno (Štefanc, 2005).
© 2026 Marianna Gergely
Kot večkodno besedilo združuje besedne in nebesedne znake, to pa od bral-
stva zahteva sočasno dekodiranje obojih, kar povečuje zahtevnost interpretacije
(Starc, 2009, 2011; Rodela, 2019).
V prispevku se posvečamo slovenskim učbeniškim besedilom iz biologije, name-
njenim dijakom. Ugotavljamo, kako se je v njih spreminjala uporaba semiotskih
od leta 1881 do 2022. Proučujemo razlike v kompoziciji uporabljenih jezikovnih in
slikovnih znakov in njihovo sporočilnost analiziramo z instrumentarijem vizualne
slovnice Kressa in van Leeuwena (2006), ki jo je v slovenski jezik aplicirala Sonja
Starc (2009). Ugotavljamo, da ima v učbenikih za biologijo slikovno vse pogosteje
dopolnjevalno vlogo v razmerju do besednega.
Na vzorcu dijakov proučujemo tudi, kako samostojno razbirajo pomen (opome-
njajo)enokodnega (samoslikovnega ali samobesednega)invečkodnega učbeni-
škega besedila.Rezultati kažejo,da opomenjajopodatkepredvsemiz besednega.
Preverjamo tudi njihovo zmožnost samostojne tvorbe večkodnega besedila na
temo mitoza, predstavljene v treh različnih učbenikih. V svojem besedilu so di-
jaki večinoma povzemali najpreprostejše, najlaže razumljive jezikovne in slikovne
znake, praviloma shematsko in z močno kohezijo med besednim in slikovnim.
Kress, G., in van Leeuwen, T. (2006). Reading images: The grammar of visual design.
Routledge.
Rodela, M. (2019). Izrazna sredstva medosebne metafunkcije v učbenikih za sloven-
ščinokotmaterinščinovosnovnišoli[Neobjavljenadoktorskadisertacija].Uni-
verza na Primorskem.
Starc, S. (2009). Časopisna oglaševalska besedila, reklame: struktura in večkodnost.
Annales.
Starc, S. (2011). Zmožnost dekodiranja večkodnih besedil kot sestava besedilne
pismenosti. V M. Cotič, V. Medved Udovič in S. Starc (ur.), Razvijanje različnih
pismenosti (str. 28–36). Annales.
Štefanc, D. (2005). Učbenik z vidika didaktične teorije: značilnosti, funkcije, kako-
vost in problematika potrjevanja. Sodobna pedagogika, 56(4), 172–185.

Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026

https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.7 10