Page 44 - Tomajci

Aleksander Panjek

kih gospodarstev razumemo kot zelo staro značilnost hubnega sistema na
Krasu, ki se je morda še stopnjeval v obdobju opuščanja zemljišč in ponov-
nega aktiviranja kmetij zaradi turških vpadov ter vojne. Izvorni razlog pa
bi utegnili biti izrazito razčlenjen relief Krasainnasploh raznolika legater
kakovost posameznih zemljišč. Vse zgoraj navedeno je v nekaj besedah po-
nazoril Gregor Komar, ko je povzel izjave Tomajcev, da je v vasi »28 velikih
in majhnih hub ali polovičnih hub in kajž«, pri čemer je »kajža od župana
in njegovega brata najboljša med polovičnimi hubami«.
Podatki o obsegu posameznih enot omogočajo poskus opredelitve sku-
pnega obsega obdelovalnih površin v Tomaju skozi daljše obdobje, kar je
relevantnotakozazgodovinokulturnekrajinekakorz vidikarazmerjamed
demografskim razvojem in razpoložljivimi lastnimi viri za preživljanje. Po-
datke iz let 1524 in iz Peterjaka bomo primerjali z obsegom zemljišč leta
1822, kakor izhaja iz Franciscejskega katastra. Oba vira iz 16. stoletja sta
v tem pogledu deloma nepopolna, saj pri enem manjka navedba površine
njiv ene od devinskih hub, oba pa je ne zabeležita za tri rihemberške hube,
medtem ko so v katastru te površine seveda zajete. Primerljivost podat-
kov smo zagotovili tako, da smo skupni površini dodali tri oz. štiri hube v
obsegu, ki ustreza povprečni velikosti hub, za katere je obseg naveden.
Mersko enoto Tagbau lahko slovenimo z »jutro«, pomeni pa površino, ki
jo je bilo mogoče preorati v enem delovnem dnevu. Tovrstne mere so bi-
le pravilo v tedanji Evropi in njihova značilnost je ta, da so bile prilagojene
lokalnimspecifikam,saj sorazličnaokoljainvrstepovršjabolj ali manj zah-
tevni za oranje. Kjer je oranje težje, je velikost manjša, in obratno. Kamniti
Kras gotovo ne sodi med območja, kjer bi bilo oranje lažje. Na žalost vir
ne nudi opore pri pretvorbi v sodobne metrične merske enote. V krajih na
goriški ravnici (Orehovlje), kamor je segalo devinsko gospostvo, namesto
Tagbau urbar uporablja izraz Acker, to je njiva ali polje oz. »čamp«, s čimer
prevaja mersko enoto campo, ki jo je uporabil merilec, kot priča ohranjeni
dokument.⁹ Ker isti urbar za mero na Goriškem in na Krasu uporablja dva
različna izraza, »kraške« mere ne gre istovetiti z »goriško«. Večina mer, ki
so temeljile na preorani površini v enem delovnem dnevu, so se v Evropi
gibale znotraj razpona med 0,3 in 0,4 ha.¹⁰ Upoštevajoč zahtevne kraške
pogoje bomo pri preračunavanju uporabili najnižjo vrednost, to je 0,3 ha,

⁹ Vir (as, 1, i/65 t vi 3) uporablja dve varianti čampa, in sicer na osnovi šestih in sedmih kva-
dratnih čevljev (piede); urbar prevzema slednjega, ki bi na osnovi furlanskega čevlja znesel
0,48 ha. To pa ni niti veliki furlanski čamp (0,52 ha) niti mali furlanski čamp (0,35 ha).
¹⁰ Glej Panjek (1997) s tam navedeno literaturo.

42