Page 40 - Tomajci
P. 40

Aleksander Panjek


               ugotovila Leonida Ravšelj, in sicer da je bilo tedaj v Tomaju 73 gospodinj-
               stev. Zadnji podatek za namene te rekonstrukcije na podlagi predstatistič-
               nih virov črpamo iz statusa animarum za Tomaj, in sicer za leto 1870, ko
               smo našteli 85 gospodinjstev (šak, žt, sa 5).


               Gibanje števila gospodinjstev v Tomaju, 1470–1870
               Na osnovi predstavljenih podatkov je mogoče zarisati potek rasti števila
               gospodinjstev v Tomaju skozi zelo dolgo obdobje. Prvi zanesljiv podatek
               je sicer iz leta 1494, a je iz njega mogoče izluščiti tudi informacijo o ča-
               su pred tem. Puste hube, navedene v urbarju iz tega leta, namreč pričajo
               o stanju pred turškimi vpadi, ki so povzročili opustelost hub in zmanjša-
               nje števila kmečkih gospodarstev in gospodinjstev. Večina vpadov se je na
               tem območju zgostila v zadnjih treh desetletjih 15. stoletja. V skladu z že
               uporabljeno metodo (Panjek 2022a) lahko predpostavljamo, da so bile pred
               vpadi vse hube obdelane in da je vsaki ustrezalo po eno gospodinjstvo, ta-
               ko stanje pa lahko datiramo v leto 1470, tik pred pričetkom zadnjega vala
               večjih vpadov. Na podlagi ugotovitve, da je bilo devinskih celih hub skupaj
               17, dodatne štiri pa so pripadale samostanu v Gorici, je na ta način za leto
               1470 mogoče postaviti oceno 21 gospodinjstev. Do leta 1494 je Tomaj izgu-
               bil eno gospodinjstvo in tudi v naslednjih treh desetletjih je njihovo število
               ostajalozelostabilno, sajzadnjiinnajvečjiturškivpadizleta1499inzatem
               prva avstrijsko-beneška vojna prav gotovo nista ustvarila ugodnih pogojev
               za naraščanje prebivalstva. Tako so gospodinjstva še leta 1524 ostajala pri
               številu 22. Polstoletno obdobje prehoda iz srednjega v novi vek lahko torej
               ocenimo kot čas demografske stagnacije.
                 Zatem je osrednji del 16. stoletja predstavljal obdobje močnejše rasti, ki
               se kaže v tem, da je v štirih desetletjih Tomaj dosegel število 31 gospodinj-
               stev (1564). Za naslednja leta imamo več virov, ki z rahlo različnimi šte-
               vilkami pričajo o konsolidaciji novega stanja po daljšem obdobju rasti, pri
               čemer je prvi višek pri 32 gospodinjstvih, ki jih je mogoče izluščiti iz Ko-
               marjevega poročila za leto 1570, medtem ko predhodni Peterjakov seznam
               in kasnejši urbar izkazujeta nekoliko nižje vrednosti. Razlike so posledica
               nihanja števila podružnikov in prevzemanja ter pripojitev hub in njihovih
               deležev zaradi nasledstev. Tako v letu 1573 pristanemo pri 28 gospodinj-
               stvih, česar pa ne velja razumeti kot odraz demografskega nihanja, temveč
               posestnih premikov na vasi. Rast števila gospodinjstev, tudi zaradi prise-
               ljevanja novih podružnikov, se je nadaljevala (vsaj) do konca stoletja, saj
               leta 1595 Tomaj doseže 34 gospodinjstev.
                 Sledil je zelo dolg, 163 let trajajoč molk virov, ki se prekine šele sredi 18.


               38
   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45