Page 46 - Tomajci
P. 46
Aleksander Panjek
Preglednica 1.10 Obseg starih njiv in kakovostnih razredov v Franciscejskem katastru
/
.–. kak. r. zel. vrtovi .–. kak. r. .–. kak. r.
– –
Opombe V hektarjih. Po podatkih iz as, 1, 115, i/65, Lit. t-vi (1524); stla, iöhks, 112,
2 (1568); ast, cf, e (1822).
njiv na dolgi rok manjše od naraščanja gospodinjstev (preglednica 1.9). V
16. stoletju so s povečanjem orne zemlje ohranjali povprečno količino njiv
na gospodinjstvo, ki je presegala dva hektarja, čeprav velja pripomniti, da
so bile razlike v obsegu orne zemlje med hubami že takrat izrazite. Dve
stoletji in pol kasneje pa je bilo povprečje pod dvema hektarjema.
Kljub urejanju novih, dodatnih njiv so torej skozi stoletja zgodnjega no-
vega veka tomajska gospodinjstva imela na razpolago vse manj obdeloval-
ne zemlje. Pri tem velja pripomniti, da so bila novejša zemljišča nižje ka-
kovosti, to je manj rodovitna od starejših, saj so ljudje najprej obdelovali
boljšo zemljo in se šele zatem širili na marginalnejša zemljišča, ki so na
Krasu vse bolj plitve prsti in kamnita. Tudi s tega vidika se je razmerje dol-
goročno slabšalo: ne le da je bilo zemlje na gospodinjstvo manj, bila je tudi
v vse večjem deležu slabše kakovosti.
Franciscejski kataster njive v Tomaju razvršča v pet kakovostnih razre-
dov, ki jih lahko uporabimo za to, da identificiramo obseg rodovitnega je-
dra zemljišč.¹¹ Najboljše njive so sodile v prvi in drugi kakovostni razred,
srednje v tretjega, najslabše rodovitno zemljo pa so uvrstili v četrti in peti
razred. Površina najboljših njiv je skupaj znašala 44 hektarov (preglednica
1.10), kar je zelo blizu ocenjenemu obsegu, ki smo ga za leto 1524 dobili z
vrednostjo 0,30 ha za jutro. Z dodatkom zelenjavnih vrtov, to je rodovi-
tnih zemljišč v neposredni bližini naselja, ki so skupaj merili tri hektare,
pridemo do povsem enakega obsega: 47 ha njiv leta 1524 in 47 ha najbolj-
ših njiv ter vrtov leta 1822. Četudi bi šlo le za naključje, je glede na načelo
rodovitnega jedra taka analogija dovolj dober razlog, da večjo verjetnost
pripišemo hipotezi o enakovrednosti jutro = 0,30 ha.
Na tej podlagi je mogoče sklepati, da je v Tomaju leta 1524 (kakor tudi
že pred turškimi vpadi) že bila obdelana vsa najboljša zemlja, da so zatem
že tekom 16. stoletja pričeli z urejanjem dodatnih njiv na zemlji srednje
kakovosti (v obsegu 19 ha do okoli 1570, preglednica 1.8) in s tem nadalje-
vali, dokler niso obdelovanja razširili še na marginalna zemljišča. V treh
¹¹ Metoda je prevzeta po Andreju Pleterskem (2011), glej Panjek (2021, 80–81).
44

