Page 42 - Tomajci
P. 42

Aleksander Panjek


               Preglednica 1.7 Rast števila gospodinjstev v Tomaju, 1494–1870
               Leto                  Gospodinjstva     Indeks rasti  Povp. letna rast ()
                                                       
                                                                    ,
                                                                    ,
                                                                    ,
                                                                    ,
                                                                    ,
                                                                    ,
               –                      –                –             ,
               –                      –                –             ,
               –                      –                –             ,
               Opombe  Po podatkih iz Kos (1954, 206–220) (za leti 1494 in 1470); as, 1, 115, i/65, Lit. t-
               vi (1524 in 1470) in Lit. t-i (1564); stla, iöhks, 112, 2 (1570); ast, atta, 229, 1/4 (1595);
               ast, atta, 242.1, 1 (1573) in 3 (1758); šak, žt, sa 2 (1822) in 5 (1870).

               na dolgoročna, pogojno rečeno stoletna obdobja v Tomaju pa razkriva di-
               namiko dolgih valov, v kateri si sledijo rast, stagnacija in ponovna rast, pri
               čemer je intenzivnost rasti v 16. stoletju (1494–1595) enaka tisti med drugo
               polovico 18. stoletja in prvo polovico 19. (1758–1870).


               Hube, kmečka gospodarstva in njive v Tomaju, 1494–1822
               Deljivost oz. nedeljivost hub in kmetij je eno osrednjih vprašanj v zgodo-
               vini slovenskega podeželja, ki presega tematiko agrarne strukture, saj se
               prepleta s socialno in pravno zgodovino ter z zgodovino družine. Prevla-
               da enega ali drugega vzorca namreč vpliva in je hkrati pokazatelj razsloje-
               vanja, pravne ureditve in lastninskih pravic kmečkega prebivalstva, kakor
               tudi sistema dedovanja in organizacije kmečke družine. Da je na območju
               Krasa navkljub predpisom prevladovala deljivost, je bilo že dokazano (Pa-
               njek 2004; 2022b). Nedvoumna priča o tem so komentarji komornih cenil-
               cev v sklopu priprav na prodajo kraških gospostev v prvi polovici 17. sto-
               letja, ki so tudi v devinskem gospostvu leta 1637 ugotavljali, da je bilo na
               hubah v resnici po štiri, pet in več gospodarjev hkrati (stla, iöhks, 113,
               7). Zgoraj predstavljena primerjava med urbarjema za leti 1573 in 1758 je
               že pokazala,dajebilotemutako tudivTomaju,čepravtuprocesdroblje-
               nja hub ni bil zelo izrazit. Pokazala se je tudi druga značilnost primorskega
               prostora, in sicer da so skozi čas hubne enote posesti, zabeležene v urbar-
               jih, vse bolj postajale le formalne enote, ki niso več ustrezale dejanskim
               kmečkim obratom in so še najbolj služile za odmero dajatev.


               40
   37   38   39   40   41   42   43   44   45   46   47