Page 43 - Tomajci

Kmečka gospodarstva in gospodinjstva v Tomaju

Pregled in medsebojna primerjava več urbarjev skozi daljši časovni raz-
pon omogoča tudi nekaj novih ugotovitev ter razjasnitev, ki veljajo tako za
Tomaj kot na splošno za devinsko gospostvo. Na prehodu iz 15. v 16. sto-
letje je očitna težava zagotavljanje zadostnega števila kmetovalcev, saj je
precej opustelih hub in številni so kmetje, ki zaradi tega obdelujejo po dve
in tudi več hub hkrati. A že tekom 16. stoletja naletimo na hube, ki so v ur-
barjih navedene kot celote, a pri katerih sta navedena po dva soposestnika
z drugačnim priimkom, kar je mogoče interpretirati – in tako smo storili –
kot sobivanje dveh gospodinjstev in hkrati dveh kmečkih obratov na for-
malno nerazdeljeni hubi. Obenem niso redek pojav hube s soposestnikoma
z istim priimkom, ki kažejo na sobivanje sorodnikov v skupnem gospodinj-
stvu, ki je posledično odgovarjalo modelu razširjene družine. Redek primer
niso tudi uradne delitve hub, ki so v urbarjih navedene kot polovice ali v
drugačnih deležih. Ta pojav je v Tomaju minoren, kot smo opazili. Napor
oblikovalcev urbarja iz leta 1758, da bi urbarialne enote navezali na tiste
iz skoraj dvesto let starejšega urbarja, posredno priča o vse večjem razko-
raku med stanjem na terenu in izkazi, to je med dejanskimi kmetijami in
uradnimi zapisi, zaradi česar so se potrudili vzpostaviti sledljivost.
Sledljivost je očitno predstavljala težavo že v 16. stoletju. Če so namreč
v urbarjih iz let 1494 in 1524 hube praviloma cele, so v urbarjih in izka-
zihizlet 1564,1568 (tako pogojnodatiramo Peterjakov popis), 1570, 1573
ter 1595 polovične hube že zelo številne. Na primeru Tomaja je opaziti, da
ti seznamiisteurbarialneenote oz.kmečkeobrate opredeljujejo vsak po
svoje, tako da so nekatere med njimi enkrat predstavljene kot cele hube,
drugič kot polovične, tretjič spet kot celote. To pride še najbolj do izraza v
primeru urbarja iz leta 1564 in posodobljenega prepisa urbarja iz leta 1595,
v katerih zaradi tega seštevek deležev devinskih hub v Tomaju niti ne do-
sega skupnega števila 17. Urbar iz leta 1573 je tisti, ki je ustvaril standard,
na katerega so se nato navezovali še sredi 18. stoletja.
Posebno poglavje predstavljajo navedbe obsega zemljišč, ki so pripadala
posameznim hubam in se najdejo v urbarju iz leta 1524 ter v Peterjakovem
popisu (1568). Tako v Tomaju kot nasploh na kraškem delu devinskega go-
spostva izstopa neenaka velikost njivskih površin, ki so pripadale posame-
znim hubam, pri čemer bi težko našli stalna razmerja v velikosti tudi pri
deležih hub. Tako pri Peterjaku naletimo na hube, ki imajo enako in včasih
celo manjšo obdelovalno površino od polovičnih. Čeprav bi ta razhajanja
lahko pripisali posledicam drobljenja in morda kupoprodaj zemljišč med
kmeti, kar ni izključeno, so tovrstne razlike v velikosti pravilo že v urbarju
iz leta 1524. Zaradi tega lahko različno velikost hub in posledično kmeč-

41