Page 37 - Tomajci
P. 37
Kmečka gospodarstva in gospodinjstva v Tomaju
ma vdove, ali pa so moški plačevali namesto njih. Po tem kriteriju je samo
en moški vodil revno gospodinjstvo. Vsa preostala gospodinjstva (79) so
plačevala polno dajatev v znesku dveh goldinarjev in bila torej normalno
gmotno preskrbljena.
Omenjena razhajanja med številom urbarialnih enot, številom njihovih
uradnih gospodarjev ter številom gospodinjstev pričajo o tem, da devinski
urbar iz leta 1758 prikazuje močno poenostavljeno sliko. Hube so bile v re-
snici razdeljene na več deležev, kot to prikazuje urbar. Če upoštevamo še
veliko število plačnikov dajatev na novine, lahko ugotovimo, da so bila sre-
di 18. stoletja dejanska kmečka gospodarstva sestavljena iz deležev hub, ki
so bile zabeležene že v urbarju 1573, in njihovih starih zemljišč ter številnih
novejših parcel, ki so jih skozi čas uredili na gmajni. Razmeroma živahen
zemljiški trg med kmeti (Panjek 2022b, 66–76; 2023) dodatno kaže na to, da
so bila hubna zemljišča še dodatno razdrobljena med različne posestnike,
ki so posamezne njive in travnike pridobivali z nakupi ter izterjavo dolgov,
medtem ko so jih drugi vzporedno izgubljali s prodajami in zaradi zadolže-
nosti. Iz teh razlogov urbar iz leta 1758 ni uporaben za preučevanje kmetij,
a na drugi strani nudi izjemno priložnost kvantificiranja tedaj obstoječih
gospodinjstev.
S tem v zvezi je vseeno treba dodati opozorilo. Na primeru rodbine Čer-
ne v Tomaju namreč vemo,⁶ da je tedaj štela štiri odrasle moške, in sicer po
dva in dva poročena brata, ki so si bili med seboj bratranci. Peto družinsko
enoto je predstavljala Marina oz. vdova Černe, rojena Fabjan, ki je z otroki
živela na kmetiji svoje izvorne družine. Medtem ko je Marina zabeleže-
na kot plačnica znižane dajatve na ognjišče, v urbarju najdemo samo dve
ognjišči z moškima poglavarjema Černetoma. To pomeni, da je bil vsak od
obeh parov bratov združen pri istem ognjišču in da sta bili obe gospodinj-
stvi sestavljeni iz dveh bratov s svojima ženama ter z otroki. Ta primer na
eni strani kaže na obstoj razširjenih družin, v tem primeru na t.i. frereches
ali fraterne (več poročenih bratov skupaj). Hkrati pa nakazuje možnost, da
je dejansko število družin na vasi utegnilo biti večje od tega, kar izkazu-
je podatek o številu ognjišč. Ni namreč izključeno, da so se z navideznim
sobivanjem in s skupnim gospodarjenjem s kmetijo družine izogibale pla-
čevanju višjih dajatev za »ogenj«. A na drugi strani je bilo upravi gospostva
prav gotovo v interesu imeti več plačnikov.
Nazadnje je za namen rekonstrukcije demografskega gibanja v Tomaju
na osnovi gospodinjstev treba dodati še tri hube, ki so pripadale gospostvu
⁶Glej 10. poglavje.
35

