Page 22 - Tomajci
P. 22

Aleksander Panjek


               začetka 19. razpolagamo s podatki v intervalih ene ali dveh generacij, za le-
               ta 1564–1573 pa celo s štirimi viri, za skoraj dvestoletni časovni razpon med
               urbarjema iz let 1573 in 1758 zeva dolga vrzel. Na primeru Tomaja jo bomo
               poskusili zapolniti s podatki o rojstvih (krstih) od leta 1626 dalje, ki so v
               našem primeru najzanesljivejši in omogočajo, da si ustvarimo vsaj posre-
               dno predstavo o demografskem gibanju v vmesnem obdobju. Rojstva bo-
               mo vzporedili s cenami žita in preverili, če je med njimi obstajala kaka po-
               vezava. S pomočjo podatkov iz urbarjev in Franciscejskega katastra pa bo
               mogoče orisati glavne poteze dolgoročnega razvoja obdelovalnih površin
               kmečkih gospodarstev v Tomaju. Razmeroma široka paleta virov, nastalih
               skozi več stoletij, seveda zastavlja več metodoloških vprašanj z vidika za-
               gotavljanja primerljivosti podatkov, ki bodo razjasnjena sproti.

               Tomajci leta 1494
               Iz devinskega urbarja iz leta 1494, kot ga je objavil Milko Kos (1954, 206–
               220), jemogočeugotoviti,dajebilotedaj vTomaju16gospodarjev, pod-
               ložnih Devinu. Nekateri so posedovali več kot eno kmetijo: dva sta ime-
               la dvojno, nekateri pa so si z drugimi delili dodatno kmetijo. Vsakega od
               njih smo šteli le enkrat kot kmečkega gospodarja in hkrati poglavarja go-
               spodinjstva. Nekateri so posedovali le delež oziroma polovico kmetije. Na
               dveh kmetijah sta bila po dva soposestnika z različnima priimkoma, za ka-
               tera ni pojasnjeno, če sta tvorila skupno gospodinjstvo ali če sta bila po-
               glavarja ločenih družin, ki so si delile oz. skupaj vodile kmetijo. Izbrana je
               slednja razlaga, to je dve gospodinjstvi na uradno celi hubi kot urbarialni
               enoti. Zaznati je posledice turških pohodov, saj sta dve kmetiji plačevali
               kot pustoti in se je zanju plačevalo dajatve z namenom, da se privabi no-
               vega kmetovalca, ki bi ponovno zagnal obdelovanje zemljišč. Ena kmetija
               (huba) pa je ostajala pusta.
                 Devinskih hub – to je uradnih urbarialnih kmetijskih enot – je bilo,
               vključno z neobdelano, skupaj 17. K tem gre prišteti še štiri hube, ki so
               v preteklosti pripadale frančiškanskemu samostanu v Gorici in za kate-
               re nimamo imen gospodarjev. Tako lahko ugotovimo, da je bilo izvorno v
               Tomaju 21 hub – to število lahko razumemo kot izvorno število gospodinj-
               stev, recimo pred turškimi vpadi, in sicer ob predpostavki, da je vsaki hubi
               odgovarjal en kmečki obrat in hkrati eno gospodinjstvo. Kot bomo videli,
               lahko bivše štiri samostanske hube vsaj v dobrem delu enačimo s tistimi,
               ki so v Tomaju pripadale gospostvu Rihemberk. V rihemberškem urbar-
               ju iz leta 1502 so v Tomaju namreč navedene tri hube, vsaki od katerih je
               odgovarjalo po eno gospodinjstvo (Panjek 2022a, 80).


               20
   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27