Page 158 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 158
Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe
člana nad drugim, zanemarjanje, zalezovanje in telesno kaznovanje otrok.
Zakon dodeljuje posebno skrb in varstvo mladoletnih članov družine pred
nasiljem. .a člen zakona opredeljuje nasilje v družini (natančneje prepoved
telesnega kaznovanja otrok), ki je opredeljeno kot »vsakofizično, krutoali
ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju
otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemar-
janja kot vzgojne metode«.
Četrti člen zakona otroka opredeljuje kot žrtev nasilja, tudi če je le prisoten
pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se
nasilje izvaja.
Šesti člen zakona (dolžnost prijave) je zelo pomemben, saj pravi, da so »or-
gani in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za
okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje [...],
dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žr-
tev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki
se preganja po uradni dolžnosti«. V tem členu je zapisano tudi, da »vsakdo
[...],negledenadoločbeovarovanjupoklicneskrivnosti,takojobvesticenter
za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja
otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase«.
. člen opredeljuje ukrepe sodišča v primeru nasilnih dejanj. Sodišče lahko
povzročitelju nasilja prepove:
– vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev;
– zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev;
– zadrževati se na in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja
(npr. delovno mesto, šola, vrtec ...);
– navezovati stike z žrtvijo na kakršen koli način, vključno s sredstvi za
komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb;
– vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo;
– objavljati osebne podatke žrtve, dokumente iz sodnih in upravnih spi-
sov ter osebne zapise, ki se nanašajo na žrtev.
. člen Kazenskega zakonika () pa kaznivo dejanje nasilja v družini
opredeljuje tako: »Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pre-
tepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim
napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu ome-
juje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali
ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v
skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.«

