Page 55 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

anksioznost, stres in depresijo staršev med otrokovim staležem na neo-
natalni enoti.
Susann Kobus idr. (2023) so raziskovali, kako matere zaznavajo svo-
je nedonošenčke in kako glasbena terapija vpliva na njihovo zaznavan-
je. Matere dojenčkov, ki so bili vključeni v glasbeno terapijo, so bolje
zaznavale svojega dojenčka v primerjavi z materami v kontrolni skupi-
ni. Susann Kobus, Marlis Diezel, Britta Huening idr. (2021) so preuče-
vali vpliv glasbene terapije na starše nedonošenčkov. Starši so poročali
o pozitivnih spremembah, saj so se med terapijo sprostili, dojenčki pa so 55
kazali znake sprostitve med in po terapiji. Susann Kobus idr. (2023) so
raziskovali pojav depresivnih simptomov in posttravmatskega stresa pri
materah otrok, ki so se rodili pred dobo 32 gestacijskih tednov, ter vpliv
glasbene terapije na njih. Pri materah, katerih nedonošeni dojenčki so
prejemali glasbeno terapijo, je prišlo do znižanja depresivnih in anksi-
oznih sindromov. Karianne E. Kraft idr. (2021) so s prispevkom opisali
materino anksioznost ob neonatalni oskrbi njenega otroka in ob odhodu
domov ter povezavo s stresom dojenčka in z gestacijsko starostjo. Želeli
so ugotoviti vpliv glasbene terapije na materino anksioznost ter stres do-
jenčka. Ugotovitve kažejo, da je materina anksioznost pri dojenčkih, ro-
jenih pred 30. tednom nosečnosti, močno povezana s stresom dojenčka,
ne pa z njegovo gestacijsko starostjo. Glasbena terapija pospeši zmanj-
šanje simptomov anksioznosti matere zaradi aktivnega vključevanja in Glasbena terapija v pediatričnem okolju – pregledna raziskava
krepitve starševske vloge. Avtorji priporočajo vključitev glasbene terapi-
je v prvih treh tednih po rojstvu.
Tora Söderström Gaden idr. (2023) so ocenjevali zanesljivost izva-
janja glasbene terapije (angl. treatment fidelity – TF) za prezgodaj rojene
dojenčke in njihove starše. Raziskava je pokazala dobro notranjo konsis-
tenco za vse uporabljene vprašalnike TF, zmerno medsebojno zaneslji-
vost in visoke rezultate za prejem terapije, kar pomeni, da so starši prejeli
terapijo, kot je bilo načrtovano. Raziskava kaže, da so terapevti terapi-
jo izvajali v skladu s protokolom in uspešno. Nienke H. Van Dokkum
idr. (2020) so raziskovali izvedljivost glasbene terapije za ekstremno in
zelo prezgodaj rojene dojenčke, sprejete v enoto intenzivne nege novoro-
jenčka, ter njihove starše. Starši so poročali o visoki stopnji zadovoljstva
z izvedenimi intervencijami ter o izboljšanju dihalne frekvence tako pri
dojenčkih kot pri sebi. Medicinske sestre so izrazile visoko zadovoljstvo z
intervencijo in zaznale tišje zvočno okolje v enoti za intenzivno nego no-
vorojenčkov med ter po terapijah.
Kljub temu da večina raziskav dokazuje pozitivne učinke glasbe-
ne terapije, se na določenih področjih učinki kažejo v manjši meri. Łu-
cja Bieleninik idr. (2024) so želeli oceniti učinek glasbene terapije pri