Page 56 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju
P. 56

nedonošenčkih med njihovim bivanjem v intenzivni enoti in/ali po od-
                     pustu iz bolnišnice na kasnejši jezikovni razvoj otrok. Pri 206 prezgodaj
                     rojenih otrocih niso našli statistično značilnih razlik v jezikovnem razvo-
                     ju med skupinami, ki so prejele glasbeno terapijo v intenzivni enoti in/
                     ali po odpustu, v primerjavi s standardno oskrbo. Prav tako ni bilo po-
                     membnih učinkov na kognitivni ali motorični razvoj. Tora Söderström
                     Gaden idr. (2022) so ocenjevali kratkoročne učinke glasbene terapije na
                     vez med materjo in dojenčkom, anksioznost staršev ter depresijo ma-
         56          ter.  Ugotovitve  kažejo,  da  glasbena  terapija  ni  povzročila  statistično

                     pomembnih razlik med skupinama glede na vez med materjo in dojenč-
                     kom, anksioz nost staršev ali depresijo mater ob odpustu iz bolnišnice.

           Špela Loti Knoll, Ema Trček in Maja Otič  Drugo najbolj raziskano področje je bila onkologija (sedem prispevkov
                     Onkologija


                     oz. 15,6 %). Nekateri avtorji so se usmerili v raziskovanje, kako glasbena
                     terapija vpliva na kakovost življenja otrok v onkološkem zdravljenju. Fa-
                     ten Fedhila idr. (2023) so raziskovali učinke glasbene terapije na kvaliteto
                     življenja otrok z rakom in njen učinek na kardiorespiratorne parametre.
                     Ugotovitve kažejo, da ima glasbena terapija pozitiven učinek na kvali-
                     teto življenja otroka z rakom. Opazili so znižano anksioznost in stres s
                     pomočjo znižanega srčnega utripa in dihalnega ritma. Barbara Zanchi
                     idr. (2024) so prav tako želeli raziskati vlogo glasbene terapije pri procesu
                     zdravljenja otrok, ki se zdravijo zaradi raka, pri čemer obravnavajo nji-
                     hove večplastne potrebe, vključno s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in
                     z razvojnimi vidiki. Opazili so povečanje pri ohranjanju očesnega kon-
                     takta, pozitivnih obraznih izrazov, odločanju, prevzemanju pobude, vo-
                     kalizaciji in starševski interakciji, kar se povezuje z izboljšanim aktivnim
                     vključevanjem in s pozitivno kontrolo njihovega okolja, kar je spodbuja-
                     lo sposobnost čustvene regulacije pri otrocih.
                         Na področju čustev so Rodríguez-Rodríguez idr. (2023) želeli razi-
                     skati in spremeniti čustvene odzive, ki se pojavijo z implementacijo glas-
                     bene  terapije  pri  otrocih  z  onkološko  patologijo.  Ugotovili  so,  da  je
                     glasbena terapija omogočila lažje izkazovanje čustev pri otrocih in najst-
                     nikih, kar je imelo pozitiven vpliv na družino. Omogočila jim je osebno
                     avtonomijo in promovirala samozavedanje ter transformacijo lastnih ču-
                     stev. Ustvarila je pozitivno okolje in udeleženci so pokazali interes zan-
                     jo. Kayla Carissa Wong idr. (2021) so raziskovali učinke glasbene terapije
                     pri otrocih z rakom med njihovo hospitalizacijo v akutni pediatrični bol-
                     nišnici v Singapurju. Ugotovitve so nakazale, da je glasbena terapija iz-
                     boljšala in uravnavala razpoloženja ter moralo otrok ter da jih je večina
   51   52   53   54   55   56   57   58   59   60   61