Page 57 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

dosegla pomembne dosežke na področjih telesnih funkcij in sodelovanja
v dejavnostih.
Idyatul Hasanah idr. (2020) so raziskovali učinke glasbene terapi-
je na ravni kortizola v slini kot biomarkerja stresa pri otrocih z levke-
mijo, ki jim je bil vstavljen intravenski kateter. Raziskava ni pokazala
pomembnega učinka glasbene terapije na raven kortizola med vstavitvi-
jo intravenskega katetra. Ugotovitve pa odražajo klinični učinek glas-
bene terapije pri zmanjševanju ravni kortizola. Giordano idr. (2021) so
se odločili primerjati učinek glasbene terapije ali pa manko nje na raven 57
anksioznosti in sedacije pri pediatričnih bolnikih v onkološki negi, ki so
imeli pred (T1), med (T2) ali po (T3) pandemiji covida-19 invaziven pro-
ces. Zbrati so želeli tudi podatke o količini materine anksioznosti. Opa-
žene so bile pomembne razlike v stopnji predoperativne anksioznosti
med rezultati pred (T1) in med (T2) pandemijo ter med (T2) in po (T3)
pandemiji. Med T1 in T3 je bila izvedena glasbena terapija, med T2 pa
se je predvajala vnaprej posneta glasba ali video s strani kliničnega oseb-
ja. V T2 je bil uporabljen višji odmerek zdravila za sedacijo. Mame so
brez glasbene terapije zabeležile tudi višje ocene anksioznosti in stresa.
V Nemčiji pa so Constance Boyde idr. (2024) želeli zbrati informa-
cije za nadaljnjo raziskavo o primerjanju učinkov individualne glasbene
terapije z učinki skupne glasbene terapije na otroke z rakom in njihove
pomembne osebe. Na osnovi te raziskave trenutno poteka nova, ki bo raz- Glasbena terapija v pediatričnem okolju – pregledna raziskava
iskovala enake učinke. S pomočjo rezultatov si bodo prizadevali za vpe-
ljavo ambulantne glasbene terapije kot storitve, ki jo krije zavarovanje.
Nevrologija
Tretje področje je nevrologija (štirje prispevki oz. 8,9 %). Na področju
nevrologije so Nayla Attar idr. (2022) želeli preko študije primera opre-
deliti, kako se diferencirajo tri različne glasbenoterapevtske intervenci-
je pri pridobitvi verbalnega odziva otrok z avtistično motnjo, in raziskati
indeks sreče po intervencijah z namenom določitve, ali otrokom inter-
vencija ustreza ali ne. V svojih rezultatih so zapisali postopek za integ-
racijo glasbene terapije z vedenjskimi analizami (angl. Applied Behavior
Analysis – ABA) za učenje neverbalnega in verbalnega izražanja pri otro-
cih z motnjo avtističnega spektra. Sakshi Desai idr. (2024) so raziskova-
li učinke celovitega programa intervencij pri triletnem otroku z motnjo
pozornosti in hiperktivnosti, ki kaže motnje fine motorike ter zamude v
razvoju jezika in govora ter v doseganju socialnih mejnikov. Rezultati
so pokazali izrazito izboljšanje funkcionalne neodvisnosti, obvladovanja
vedenja in komunikacijskih sposobnosti, kar poudarja multidiscipli-
onaren pristop, v katerega je bila vključena glasbena terapija. Susann