Page 249 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Uporaba družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji

IKT in spletnih aplikacij za komunikacijo, medtem ko se za preostalo popula-
cijo izpostavljajo tudi negativni učinki, kot so depresija, anksioznost in osa-
mljenost(Antonucciidr.,2017;Spraggins,2009).Odpirapasevprašanjezmož-
nosti uporabe različnih spletnih aplikacij, ki presegajo zgolj uporabo IKT za
komunikacijo z družinskimi člani. Višja stopnja digitalne pismenosti starejšim
omogoča sodelovanje tudi v drugih oblikah druženja, kot so npr. virtualne
skupnosti, spletni obiski idr., kar znižuje osamljenosti in prispeva k višji kako-
vosti življenja (Gunnes idr., 2024). Starejši posamezniki, ki redno uporabljajo
IKT, kažejo nižjo stopnjo občutka osamljenost in socialne izolacije, kar naka-
zuje dejstvo, da lahko IKT posredno pozitivno prispeva k reševanju problema
osamljenosti seniorjev (Melchiorre idr., 2024), h kakovostnemu staranju in k
izboljšanju socialne podpore ter blagostanja (Pearlman-Avnion idr., 2019).
Čeprav podatki kažejo, da v zadnjih letih med seniorji uporaba IKT po-
membno narašča, je ta še vedno nižja v primerjavi z ostalimi starostnimi sku-
pinami (Ihm in Hsieh, 2015). Uporabo IKT med starostniki lahko v grobem de-
limo na dve področji glede na namen: za komuniciranje in za informiranje
(Zhang idr., 2022). Znotraj prvega področja prevladuje raba IKT za povezova-
njez zunanjimsvetom(WhiteBakeridr.,2019) vdrugempaiskanjeinformacij,
povezanih z zdravjem in dobrim počutjem (Irizarry in Downing, 1997; Loges
in Jung, 2001). Kljub porastu uporabe pa ostajajo še ovire, ki jih gre pripisati
predvsem pomanjkanju znanja, podpore in dostopa do tehnologije ter stro-
škom (Anderson in Perrin, 2017; Vaportzis idr., 2017). Tudi uporaba družbenih
omrežij je med starostniki vedno pogostejša (Aarts idr., 2015; Nef idr., 2013),
čeprav imajodonjih ševelikozadržkov, npr. glede deljenjaosebnih podat-
kov (Erickson, 2011). Sil Aarts idr. (2015) so za nizozemske starostnike ugotovili,
da jih dobra polovica uporablja družbena omrežja, po drugi strani pa niso za-
znali povezanosti med to uporabo in stopnjo osamljenosti.
Tudi stopnja izobrazbe vpliva na zmožnost uporabe IKT med starejšimi
(Melchiorre idr., 2024), kar spet nakazuje potrebo po razvoju ustreznih politik
za razvijanje digitalne pismenosti seniorjev za njihovo vključitev v procese
digitalizacije, posredno pa tudi za ublažitev problema osamljenosti. Starejši
odrasli potrebujejo prilagojene pristope za usvajanje digitalnih spretnosti,
kar pogosto predstavlja velik izziv. Če pa so jim koristi take naložbe ustrezno
predstavljene, se poveča interes za premostitev ovir, posebej ko gre za pove-
čanjesocialneparticipacije(Leein Coughlin,2014;Harleyin Fitzpatrick,2009).

Raziskovalno vprašanje in namen raziskave
Pri pripravi prispevka smo sledili raziskovalnemu vprašanju: ali in kako so-
dobna tehnologija ter družbena omrežja pripomorejo k soočanju z izzivom

249