Page 247 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Uporaba družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji

sne negativne posledice za zdravje in dolgoživost (Newall idr., 2009; Jiménez
idr., 2021). Pri starejši populaciji se s tem povečuje tveganje za srčno-žilne bo-
lezni, možgansko kap, sladkorno bolezen, kognitivni upad, demenco, depre-
sijo, duševno zdravje, anksioznost in celo samomorilna vedenja. Hkrati ne-
gativnovplivatudinapričakovano življenjskodoboin kakovost življenja v
tretjem življenjskem obdobju. Pogosto gre zaslediti povezanost s komorbi-
dnimi stanji, kognitivnim upadom in z višjo stopnjo umrljivosti (World Health
Organization, 2021). Kljub prepoznanemu negativnemu vplivu sta socialna
izolacija in osamljenost šele v zadnjem času pridobili večjo pozornost kot po-
membna dejavnika, ki vplivata na zdravje seniorjev (Jiménez idr., 2021).

Socialna izolacija in osamljenost
V strokovni literaturi razlikujemo med pojmoma osamljenost in socialna izo-
lacija. Osamljenost opredeljujemo kot neprijetno izkušnjo, ki se pojavi, ko je
posameznikova mreža družbenih odnosov nezadostna, tako kvantitativno
kot kvalitativno (Perlman in Peplau, 1981). Gre torej za neugoden občutek,
ki se poraja zaradi razkoraka med želenim obsegom ali kakovostjo socialnih
vezi in tistimi, ki so na voljo v realnosti. Osamljenost odraža subjektivno izku-
šnjo doživljanja neugodnega občutka, ki se poraja, ker posameznikova po-
treba po vzpostavljanju socialnih stikov in odnosov ni izpolnjena. Razvije se
občutek praznine, samote in nezaželenosti.
V nasprotju s tem pa je socialna izolacija objektivno pomanjkanje po-
membnihsocialnihvezizdružino,sprijateljialiskupnostjo,kinajbiposamez-
niku zagotavljali socialno podporo. Včasih osamljenost in socialna izolacija
ne sovpadata: oseba, za katero je značilna socialna izolacija, ne bo nujno ob-
čutila občutka osamljenosti, obratno pa posameznik lahko doživlja občutek
osamljenosti kljub temu, da je obdan z drugimi osebami (Pearlman-Avnion
idr., 2019). Osamljenost se med starejšimi pojavlja tudi zaradi večjih življenj-
skih sprememb, kot so upokojitev, vdovstvo, smrt prijateljev in sorodnikov,
omejitve pri samostojni mobilnosti, ki povečujejo tveganje za pojav občutka
osamljenosti (Dury, 2014; Runcan, 2013).

Uporaba IKT med starostniki za preprečevanje osamljenosti
Če je staranje prebivalstva velik izziv današnje družbe, je s tem povezan izziv
tudi ugotavljanje prednosti, ki jih tehnologija ponuja za podporo starejšim
in razvijanje ustreznih rešitev za blažitev osamljenosti ter socialne izolacije.
V prispevku informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) pojmujemo kot
pripomoček za shranjevanje in predelavo podatkov, prenos podatkov in ko-
munikacijo po spleta (Ma idr., 2021).

247