Page 253 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Uporaba družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji

zatekajo k uporabi IKT, medtem ko jo tisti, ki so bolj vpeti v življenje sku-
pnosti, uporabljajo v manjši meri. Ugotovitve potrjujejo hipotezo, da je med
prebivalci urbanega okolja zaslediti večjo mero osamljenosti v primerjavi s
prebivalci ruralnih okolij in da je med uporabniki IKT zaslediti nižjo stopnjo
osamljenosti kot med neuporabniki. Raziskovalci torej menijo, da IKT pred-
stavlja sredstvo za preprečevanje osamljenosti v okoljih, kjer ni trdnih druž-
benih vezi, kot je urbano okolje, in da usposabljanje starejših za uporabo IKT
lahko bistveno prispeva k ublažitvi problema osamljenosti med naraščajočo
starejšo populacijo.
Keita Nakahara in Katsushi Yokoi (2024) prestavljata zanimiv primer Japon-
ske, ki izvaja namenske ukrepe za promocijo možnosti družbenega udejstvo-
vanja starejših odraslih. V ta namen so ob osnovnih šolah, ki so kapilarno pri-
sotnevprostoru,vzpostavili prostorzadruženjestarejših.Raziskovalcavsvoji
raziskavi ugotavljata, da sta uporaba IKT in predvsem podpora, ki jo lahko za-
gotavljajo v prostorih za druženje, zelo koristni za kakovostno socialno par-
ticipacijo starejših.
Medtem pa Talmage idr. (2021) v svoji raziskavi zajamejo tri spremenljivke:
(1) osamljenost in socialno izolacijo, (2) uporabo IKT in (3) storitev prevo-
zov, namenjenih starejšim. Podatki so bili zbrani v ZDA v sklopu širšega pro-
jekta o pozitivnih učinkih sodobne tehnologije in IKT med starejšimi. V ra-
ziskavi so obravnavali tako namen oz. smoter uporabe IKT kot uporabljeno
IKT-napravo. Ugotovitve kažejo, da uporaba IKT lahko pripomore k zniževa-
njuosamljenostiinsocialneizolacije,čepravnemorenadomestitičloveškega
stika. Tako lahko tudi uporaba IKT za naročanje prevozov prispeva k zviše-
vanju neposredne medčloveške interakcije. Hipotezo, da se stopnja osam-
ljenosti in socialne izolacije med starejšimi razlikuje glede na raven rabe IKT,
so potrdili in podprli z dodatnimi ugotovitvami: uporaba mobitela ali ta-
blice/računalnika ima blage varovalne učinke za preprečevanje osamljeno-
sti, uporaba tablice/računalnika pa večji varovalni učinek za ohranjanje vezi
z družino in še posebej s prijatelji; internet in z njim povezane aplikacije sta-
rostniki v večji meri uporabljajo na tablici/računalniku kot pa na mobitelu;
družbena omrežja ne vplivajo na ohranjanje stikov s prijatelji in z družino,
ampak samo z zunanjim svetom; tudi branje novic po spletu postaja med
starostniki vse pogostejše, vendar ta dejavnost nima tako posrednih učinkov
na občutek osamljenosti in na socialno izolacijo; osamljeni starejši in starejši,
ki si v večji meri želijo družbenih stikov z družino in s prijatelji, v manjši meri
uporabljajo IKT in verjetno bi imeli večjo korist od storitev prevoza.
Prispevka Johanne Fritz idr. (2024) ter Annelie K. Gusdal idr. (2023) pred-
stavljata isto študijo primera. Z njo preučujejo dejavnike, ki so se izkazali za

253