Page 254 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 254

Maja Mezgec


                  pomembne pri implementaciji Fik@ room – namensko razvitega orodja za
                  socialno interakcijo med starejšimi. Gre za pripomoček, ki so ga razvile in te-
                  stirale socialne službe na Švedskem. Fik@ room je digitalno okolje za druže-
                  nje ob kavi. Virtualna soba je namenjena srečavanju vrstnikov in tu se lahko
                  prosto družijo. IKT lahko torej pojmujemo tudi kot sredstvo/tehnologijo za
                  socialno delo, ki lahko pripomore k boljšemu življenju posameznikov. Avtorji
                  ugotavljajo, da je bilo le malo raziskav namenjenih uporabi spletnih storitev
                  za potrebe socialnih služb. Ovir pri implementaciji IKT-storitev ne gre iskati
                  samo med starejšimi. Osebje v socialnih službah ima pomembno vlogo pri
                  uvajanju starejših v rabo IKT in zagotavljanju podpore pri tem. Posledično
                  se kaže potreba po strukturiranih in dobro načrtovanih aktivnostih za imple-
                  mentacijo IKT v socialnem delu – torej po uvajanju starejših uporabnikov v
                  uporabo IKT in nudenju podpore. Po drugi strani pa Annelie K. Gusdal idr.
                  (2023) ugotavljajo, da morajo biti spletne platforme, namenjene starejšim,
                  skrbno načrtovane in ustrezno prirejene za starejše uporabnike. Starejši se
                  bojijo zapletov, povezanih z deljenjem zasebnih podatkov, lastne neizkuše-
                  nosti in tehnologije nasploh. Izkazujejo težave s stopnjo digitalne pismeno-
                  sti, z razumevanjem, kako deluje komunikacija po spletu, po drugi strani pa
                  tudi nimajo veliko prijateljev, ki bi bili pripravljeni uporabiti IKT za komunika-
                  cijo in interakcijo (Gusdal idr., 2023).
                    Pauline DeLange Martinez idr. (2025) so v ZDA izvedli raziskavo med starej-
                  šimi prebivalci azijskega porekla. Raziskava naslavlja poseben del populacije,
                  za katerega sta značilna nizka raven digitalne pismenosti in slabše poznava-
                  nje angleškega jezika. Vanjo so vključili tudi preučevanje spremenljivk, kot
                  sta zaznana uporabnost in zaznana enostavnost uporabe, ki vplivata na upo-
                  rabo IKT. Preverjali so povezavo med zaznano uporabnostjo, zaznano eno-
                  stavnostjo uporabe, rabo IKT in občutkom osamljenosti. Zbrani podatki ka-
                  žejo, da ciljno usmerjene aktivnosti, namenjene zviševanju zaznane uporab-
                  nosti IKT in zaznane enostavnosti uporabe, pripomorejo k zviševanju upo-
                  rabe IKT in posledično k zniževanju občutka osamljenosti. Avtorji v zaključkih
                  izpostavljajo, da na obe navedeni spremenljivki lahko vplivamo, saj nanju po-
                  zitivno vplivata namensko izobraževanje in podpora. Relevantnost uporabe
                  IKT v življenju posameznika lahko dokazujemo npr. z možnostjo povezova-
                  nja s sorodniki, ki živijo daleč, dostopom do zdravstvenih informacij ali uživa-
                  njem v razvedrilnih aktivnostih v maternem jeziku. Pozitivno sta se obnesla
                  tudi usvajanje digitalnih kompetenc z vrstniki in medvrstniško sodelovanje.
                    Tudi raziskava Sarah Pace (2023) nazorno kaže, da je med temnopoltimi
                  starejšimi Američani stopnja uporabe širokopasovne internetne povezave in
                  računalnika nižja v primerjavi s starejšimi Američani bele polti. Podatki naka-


                  254
   249   250   251   252   253   254   255   256   257   258   259