Page 222 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Andreja Klančar in Aleksander Janeš

0,528; F(3,191) = 71,332; p < 0,001), pri čemer se je kot najmočnejši napovednik
izkazala dejanska uporaba UI.
Dejanska uporaba UI ima najmočnejši vpliv na napoved prihodnje upo-
rabe UI (β =0,598; p < 0,001). To pomeni, da več kot študenti že zdaj upo-
rabljajo UI, večja je verjetnost, da jo bodo uporabljali tudi v prihodnje. Ugo-
tovitev je skladna z raziskavami, ki kažejo, da predhodne izkušnje z UI po-
membno vplivajo na oblikovanje dolgoročnih vedenjskih vzorcev (npr. Zhu
idr., 2024). Stališča do rabe UI prav tako pomembno prispevajo k napovedi
(β = 0,223; p < 0,001). Pozitivna stališča do UI torej pomembno povečujejo
verjetnost za nadaljnjo uporabo.
Ozaveščenost o UI se ni izkazala kot statistično značilen napovednik (p =
0,401). To pomeni, da samo znanje o UI, brez ustreznih izkušenj in pozitiv-
nih stališč, ni zadosten pogoj za njeno prihodnjo uporabo. Ta ugotovitev se
sklada z ugotovitvami Chhabi Ratna Tripathi (2024), ki opozarja, da informi-
ranost sama po sebi ne zagotavlja aktivne rabe brez dodatnih podpornih de-
javnikov (npr. usposabljanje, motivacija, kontekst).

Sklep
Rezultati empirične raziskave kažejo, da študenti UI v povprečju pogosto
uporabljajo in jo doživljajo kot razmeroma enostavno za uporabo, vendar je
njihovo zaupanje v odločitve, ki jih sprejema UI, zmerno. Stališča študentov
do rabe UI so v splošnem pozitivna, zlasti glede vpliva na trajnostni razvoj in
prihodnost izobraževanja, medtem ko je vpliv UI na njihove dosedanje izo-
braževalne izkušnje ocenjen nižje. Do vpliva UI na zaposlitvene možnosti so
izrazili ambivalentna stališča, kar se kaže v previdnosti v razmišljanju o dol-
goročnih posledicah avtomatizacije.
Ozaveščenost o UI med študenti se je izkazala za razmeroma nizko, saj
več kot polovica študentov ni seznanjena s smernicami in z etičnimi okviri
uporabe UI, stopnja razumevanja zmogljivosti in omejitev UI pa je prav tako
nizka. Kljub temu izražajo zanimanje za nadaljnje usposabljanje in pridobi-
vanje znanj s področja UI.
Analiza povezanosti je pokazala, da je prihodnja namera uporabe UI naj-
močneje povezana z dejansko rabo UI, nato s stališči in najmanj z ozavešče-
nostjo. Analiza rezultatov regresije je dodatno potrdila, da je pogostost upo-
rabe UI statistično najmočnejši napovednik prihodnje uporabe, sledi vpliv
stališč, medtem ko ozaveščenost ni imela pomembnega vpliva.
Ugotovitve naše raziskave so skladne z rezultati avtorjev, kot so Chhabi Ra-
tna Tripathi (2024) ter Malmström idr. (2023), ki poudarjajo, da študenti UI ve-
činoma dojemajo kot koristno orodje z velikim potencialom, vendar ostajajo

222