Page 118 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 118

Samo Fošnarič in Kosta Dolenc


                  gnitivno učinkovitost (Legg, 2007; Podrekar Loredan idr., 2022). Učenci, ki
                  imajo zagotovljeno ustrezno osvetlitev, svež zrak in možnost gibanja, se lažje
                  koncentrirajo in dosegajovišje učne rezultate.
                    Pri tem ne moremo zanemariti tudi digitalne ergonomije, saj pravilna upo-
                  raba računalnikov, tablic in drugih tehnoloških naprav preprečuje utrujenost
                  oči intelesne težave, kilahko negativnovplivajonazdravje teručnouspeš-
                  nost (Afterman, 2019; Reid in Portelli, 2015). Pomembnost ergonomije pa se
                  ne konča zgolj pri fizičnih in digitalnih prilagoditvah. Sodelovanje vseh dele-
                  žnikov – učiteljev, šolskega vodstva, staršev in ergonomskih strokovnjakov –
                  je ključno za uspešno implementacijo teh ukrepov. Kot poudarja članek, ima
                  vlogo vsakega posameznika v šolskem okolju pomemben vpliv na to, kako se
                  ergonomija prepleta z učnim procesom in kako se oblikujejo zdrave navade,
                  ki učence spremljajo vse življenje (Jayaratne, 2012; Legg in Jacobs, 2008).
                    Zaključek temelji na ugotovitvi, da ergonomija v šolskem prostoru ni zgolj
                  stroškovna obremenitev, temveč dolgoročna naložba v zdravje in uspeh pri-
                  hodnjih generacij. S pravilno integracijo ergonomskih načel – kot so prilago-
                  ditev pohištva, ustrezna razsvetljava, redni gibalni odmori in digitalni odmori
                  – ter z doslednim sodelovanjem vseh vpletenih lahko šole oblikujejo varno,
                  spodbudno in inovativno učilno okolje. Tako se gradi temelj trajnostnih uč-
                  nih praks, ki prispeva k boljšemu telesnemu počutju, izboljšani koncentraciji
                  in zmanjšanju tveganja za kronične težave, kar so ključni dejavniki tako za
                  strokovni kot osebni razvoj učencev.


                       Literatura
                       Abrahams, S., Ellapen, A. S., Van Heerden, T. J., in Vanker, R. (2011). The impact
                          of habitual school bag carriage on the health of pubescent scholars and li-
                          festyle. African Journal for Physical Health Education, Recreation and Dance,
                          17(2), 763–772.
                       Afterman, M. M. (2019). Ergonomics in elementary school: A multifaceted
                          approach for laptop computers in the classroom. Proceedings of the Hu-
                          man Factors and Ergonomics Society Annual Meeting, 63(1), 868–872.
                       Baloch, R. M., Nichole Maesano, C., Christoffersen, J., Mandin, C., Csobod, E.,
                          de Oliveira Fernandes, E., in Annesi-Maesano, I. (2021). Daylight and school
                          performance in European schoolchildren. International Journal of Enviro-
                          nmental Research and Public Health, 18(1), 258.
                       Barrett, P., Davies, F., Zhang, Y., in Barrett, L. (2015). The impact of classroom
                          design on pupils’ learning: Final results of a holistic, multi-level analysis.
                          Building and Environment, 89, 118–133.
                       Bellia, L., Pedace, A., in Barbato, G. (2013). Lighting in educational environments.
                          Building and Environment, 68, 50–65.


                  118
   113   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123