Page 264 - Trženje
P. 264

12  Strategije trženja
                membnejši del procesa strateškega trženja, vendar po drugi strani pri
                tem zapostavljajo fazo nadzora in vrednotenja dosežkov trženja.
                  Podjetje, ki izvaja trženjske aktivnosti, mora oblikovati tudi me-
                hanizem ugotavljanja uspešnosti in učinkovitosti svojega trženja. Bist-
                vo nadzora je v primerjanju dejanskih z načrtovanimi aktivnostmi in
                učinki. Z nadzorom si izvajalec trženja, podjetje, ustvari osnovo za in-
                tervencijo pri odstopanjih realiziranih od načrtovanih aktivnosti oz.
                rezultatov.
                  Objektivnost dobljenih informacij, ki bodo pokazale stopnjo učink-
                ovitosti in uspešnosti trženjskih aktivnosti podjetja, je odvisna od iz-
                bire ustreznih kriterijev, metod merjenja in drugih sredstev v procesu
                nadzora. Proces nadzora v okviru strateškega upravljanja trženja je
                sestavljen iz naslednjih stopenj (prirejeno po Gabrijan in Snoj, 1994,
                str. 155; Hise idr., 1979, str. 501):
                  •  opredelitev sestavin trženja, ki jih je treba ovrednotiti,
                  •  oblikovanje kriterijev merjenja,
                  •  določitev standardov delovanja trženjskih aktivnosti,
                  •  zbiranje in priprava informacij,
                  •  primerjava rezultatov s standardi delovanja trženjskih aktivnosti,
                  •  preučevanje vzrokov odstopanj in
                  •  intervencija.

                  Z opredelitvijo sestavin trženja, ki jih je treba ovrednotiti, razumemo
                določitev, kateri so tisti elementi v zvezi s strateškim upravljanjem
                trženja, ki imajo poseben pomen in jih je zato treba skrbno spremljati.
                Ti elementi se lahko nanašajo na ciljne skupine, izdelke, tržno komu-
                niciranje, distribucijo, cene in pogoje menjave ter na razis kovanje za
                potrebe odločanja v trženju. Sledi izbira potrebnih značilnih kriterijev, s
                katerimi bomo lahko dovolj objektivno in nepristransko določili stop-
                njo učinkovitosti in uspešnosti realizacije zastavljenih ele mentov. Med
                običajno  uporabljene  kriterije  merjenja  učinkovitosti  in  uspešnosti
                uvrščamo: tržni delež, dobiček, obseg menjave, stop njo rasti men-
                jave. Tretja stopnja zajema  določanje standardov delovanja trženjskih
                aktivnosti, pri kateri podjetje količinsko izrazi kriterije merjenja učin-
                kovitosti in uspešnosti trženja. Četrta stopnja se nanaša na določanje
                potrebnih virov in metod zbiranja ter priprave informacij, potreb nih za
                primerjavo s standardi delovanja trženja. Če rezultati niso v skladu
                s standardi delovanja trženjskih aktivnosti, je treba ugotoviti, zakaj
                je prišlo do odstopanj. Gre za analitično stopnjo v procesu nadzora, v


                            264
   259   260   261   262   263   264   265   266   267   268   269