Page 152 - Laški smilj
P. 152

Dunja Bandelj, Katja Kramberger in Matjaž Hladnik

                bogata z α-pinenom (33-39 %), neril acetatom (10-22 %), seskviterpen-
                skimi ogljikovodiki (23-39 %) ter z β-selinenom, α-selinenom in β-kario-
                filenom. Milica Aćimović idr. (2024) poročajo še o γ-kurkumen kemotipu,
                v katerem je ta spojina zastopana v več kot 15 % in se kot dominantna po-
                javlja v eteričnih oljih Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore,
                Bolgarije ter tudi Italije, Francije, Portugalske, ZDA. Pregled vsebnosti
                γ-kurkumena v eteričnem olju glede na geografsko lokacijo in podvrsto
                laškega smilja je predstavljen na sliki 2.

                Čas in način žetve
                Ange Bianchini idr. (2001) so ugotovili, da eterično olje, pridobljeno iz
                prvih vegetativnih poganjkov v začetku vegetacije, vsebuje višje koncen-
                tracije treh neterpenskih ketonov (pentan-3-on, 2-metilpentan-3-on,
                4-metilheksan-3-on) in dveh  β-diketonov (3,5-dimetilheptan-2,4-dion,
                4,6-dimetiloktan-3,5-dion) ter nižje koncentracije neril acetata, neril
                propanoata,  γ-kurkumena, 4,6,9-trimetildec-8-en-3,5-diona. Sestavo
                eteričnega olja v odvisnosti od časa žetve so raziskovali tudi v Bosni in
                Hercegovini, kjer so prvo žetev opravili v februarju, nato v maju, juniju,
                avgustu in oktobru. Stanislava Talić idr. (2019) so ugotovili, da se po cve-
                tenju značilno zniža koncentracija limonena, α-, β-, in γ-selinena, γ-kur-
                kumena in neril acetata, poveča pa se vsebnost estrov. Vsebnost β-dike-
                tonov je bila najvišja februarja, ko je dosegala celo 31,9 %, nato pa se je
                zniževala do 11 % v mesecu oktobru. Ana Matin idr. (2021) so na Hrva-
                škem preučevali pridelke in kemijsko sestavo eteričnega olja julijske ter
                oktobrske žetve. Ugotovili so večji izplen eteričnega olja v poletni žetvi,
                in sicer 0,19 % ± 0,01, v jesenski pa 0,16 % ± 0,04. Pri primerjavi obdobja
                žetve so v jeseni pridobljenem eteričnem olju odkrili višjo koncentracijo
                α-pinena, linalola in nerola ter italidionov, večjo vsebnost neril acetata in
                γ-kurkumena pa so detektirali pri poletni žetvi. Večina raziskav kaže, da v
                zgodnjih stadijih razvoja rastline prevladujejo monoterpeni, medtem ko
                so seskviterpeni prisotni med in po cvetenju. Slednji so tudi manj obču-
                tljivi na temperaturne spremembe, zato so v poletnih mesecih prisotni v
                višjih koncentracijah (Jažo idr. 2022).
                Na kemijsko sestavo eteričnega olja vpliva tudi način žetve (ročno ali
                strojno) (Giannakoula idr. 2024). V eteričnem olju strojno obranega laš-
                kega smilja so ugotovili višjo vsebnost γ-kurkumena, pri ročno obranem
                pa višjo vsebnost α-pinena in neril acetata. Pri strojnem obiranju se naj-
                verjetneje zaradi večjih poškodb rastlinskih tkiv tvorijo škodljive reak-
                tivne kisikove spojine, ki povzročajo peroksidacijo lipidnih membran v

                           152
   147   148   149   150   151   152   153   154   155   156   157