Page 151 - Laški smilj

Bioaktivne spojine hidrolata in eteričnega olja laškega smilja

eteričnega olja ni odgovorno zgolj rastišče. Ugotovili so tudi, da je ne-
rolidol pozitivno povezan s povprečno zimsko temperaturo, medtem ko
na vsebnost italicena, bergamotena, nerola in kurkumena pozitivno vpli-
vajo spomladanske in poletne padavine. Primerjava biokemijske sestave
eteričnega olja glede na nadmorsko višino je pokazala, da gre v primeru
italicena, γ-kurkumena, ar-kurkumena, nerola in geraniola za pozitivno
korelacijo, medtem ko je bila pri limonenu, kariofilenu, nerolidolu in cis-
-β-gvajenu opažena negativna korelacija z nadmorsko višino. Sara Meli-
to idr. (2016) menijo, da podnebje vpliva predvsem na seskviterpene in
da je njihova koncentracija manj odvisna od temperature. Sanja Ćavar
Željković idr. (2015) pa so pri preučevanju hrvaškega laškega smilja ugo-
tovile, da imajo več oksigeniranih spojin rastline višjih nadmorskih višin
z močnejšim sončnim sevanjem, medtem ko je skupina monoterpenov
pokazala ravno obraten trend.
Vpliv podnebja so potrdili tudi Milica Aćimović idr. (2024) v Srbiji. Ugo-
tovili so, da so v eteričnem olju α-pinen, neril acetat in italicen pozitivno
povezani s temperaturo ter negativno s padavinami, enako tudi β-diketo-
ni in skupni italidioni. Trans-kariofilen, γ-kurkumen in ar-kurkumen so
bili negativno povezani s temperaturo, rahlo pozitivno korelacijo pa so
zaznali s padavinami. Po njihovem mnenju korziški tip eteričnega olja,
bogat z neril acetatom, prevladuje v območjih s toplimi in deževnimi zi-
mami ter z vročimi in sušnimi poletji (sredozemsko podnebje), medtem
ko se balkanski tip, bogat z γ- in ar-kurkumenom, pojavlja v območjih
z vročimi poletji, manj deževnimi jesenmi ter mrzlimi zimami (celinsko
podnebje). Ange Bianchini idr. (2009) so preučevali povezave med bio-
kemijsko sestavo eteričnega olja in karakteristikami tal (anorganska se-
stava, tekstura, kislost) ter ugotovili korelacijo s teksturo in kislostjo tal.

Geografski izvor
Povzetek razlikovanja eteričnih olj laškega smilja glede na geografski
izvor so nazorno povzeli Tonka Ninčević idr. (2019). V korziškem ete-
ričnem olju prevladujejo oksigenirane spojine (neril acetat, neril pro-
panoat, alifatski ketoni in β-diketoni) in nizke vsebnosti ogljikovodikov
(limonen, γ-kurkumen, α-kurkumen). V eteričnih oljih iz držav bivše
Jugoslavije prevladujejo α-pinen (22 %), γ-kurkumen (10 %), β-selinen
(6 %), neril acetat (6 %), β-kariofilen (5 %), na obali Jadranskega morja pa
sta najpogostejši komponenti α-pinen (25-30%) in neril acetat (4-14 %).
V grških eteričnih oljih je najpogostejša spojina geraniol (36 %), sledita
geranil acetat (15 %) in nerolidol (12 %), toskanska eterična olja pa so

151