Page 187 - Praktikum zdravstvene nege 1

Hranjenje pacienta per os
• odpremo embalažo/pokrove in razložimo, kaj je v posodicah;
• namažemo, ˇce je potrebno;
• razrežemo hrano, ˇce je potrebno,
• vprašamo, kako bi rad zaužil obrok (vrstni red);
• ponudimo pribor;
• spodbudimo, da se hrani sam;
• zaželimo dober tek.
▸ Odpiranje embalaže, ki odkrije izgled hrane, vonjave, lahko spod-
buja apetit in izloˇcanje prebavnih sokov; pri pacientih, ki imajo slabši
apetit ali odpor do hrane, pa bo morda vpliv vonjav potrebno zmanj-
šati (odpiramo posodice stran od pacienta, med obrokom zraˇcimo
prostor). Spodbujanje k samostojnemu hranjenju dviga pacientovo
samozavest, povzroˇca obˇcutek, da zmore, hkrati pa je psihofiziˇcno
dejaven.
17. Med hranjenjem pacienta opazujemo (od blizu, ˇce bi potreboval po-
moˇc, ali z razdalje, da mu zagotovimo mir med obrokom):
• grizenje, žveˇcenje, požiranje (opazujemo morebitne težave s poži-
ranjem ali znake aspiracije);
• ˇce morda potrebuje fiziˇcno pomoˇc;
• spodbujamo, pohvalimo.
▸ Nadzor nad hranjenjem in požiranjem.
18. ˇ Ce pacient potrebuje pomoˇc pri vnašanju hrane v usta:
• Pri hranjenju sedimo (ne na postelji pacienta!), da smo s paciento-
vimi oˇcmi na isti ravni. ▸ Pacient ne sme imeti obˇcutka, da se nam
shranjenjem mudi.
• Med uživanjem obroka se pogovarjamo s pacientom, vendar ne s
takšnim, ki ima težave s požiranjem. ▸ Uživanje hrane je tudi dru-
žaben dogodek in priložnost za pogovor s pacientom; pri pacien-
tih z disfagijo je to lahko nevarno za aspiracijo.
• Preverimo temperaturo hrane. ▸ Prepreˇcimo opekline sluznice, je-
zika.
• Žlico napolnimo do 1/2 ali 3/4, ˇce ni težav s požiranjem, pri težavah
s požiranjem pa najveˇc1/2. ▸ Velikost zalogajev mora biti prilago-
jena pacientovim stanju in zmožnostim.
• Hrano vnašamo v zdrav ustni kot (pri pacientih po možganski ka-
pi ali drugih nevroloških motnjah, kjer pride do motenj požiranja).
▸ Na zdravi strani je živˇcno-mišiˇcna aktivnost ohranjena in žveˇce-
nje, požiranje lažje ter z manj zapletov.
187