Page 11 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj

o vedenjskih in čustvenih težavah
ter motnjah otrok in mladostnikov

Mitja Krajnčan
© 5 Mitja Krajnčan
https://doi.org/1.6493/978-961-93-413-.1

Definicija vedenjskih in čustvenih težav ter motenj
Terminološke ter definicijske težave vedenjskih in čustvenih težav ter motenj
(VČTM) (angl. emotional and behavioral difficulties – EBD) izhajajo iz njihove
kompleksne ter večplastne narave, ki vključuje biološke, psihološke, družbe-
ne in kulturne dejavnike. Ti izrazi niso enoznačni; »čustvene motnje« lahko
označujejo tako vedenjsko kot notranje izražene težave, pri čemer je njihova
opredelitev pogosto pogojena z normami, ki se razlikujejo med kulturami in
sistemi. Npr., čustvene motnje v ameriškem izobraževalnem sistemu vključu-
jejo otroke s »čustvenimi motnjami«, kot so določene v zakonu Individuals
with Disabilities Education Act (IDEA), ki vedenjske težave opredeljuje skozi
kategorije, kot je nezmožnost vzpostavljanja odnosov ali pervazivna čustve-
na nestabilnost ipd. Vzroki teh motenj ostajajo slabo razumljeni in večino-
ma multifaktorski, kar dodatno otežuje diagnostiko in obravnavo (U.S. De-
partment of Education, b. l.).
Četrt 1. stoletja zaznamujejo konflikti večperspektivnosti, kjer iskanje kon-
senza pogosto vodi v multidimenzionalne, nejasne, nepredvidljive in komp-
leksne, tako rekoč univerzalne konflikte. Ti konflikti se odražajo v družbenih,
političnih in ekonomskih razmerjih moči, ki perpetuirajo neenakost in margi-
nalizacijo. Njihova multidimenzionalnost izhaja iz želje po resnici in pravici,
kar je načeloma pozitivno, a le, če temelji na pravilnem razumevanju razlik,
potreb in pravic. Univerzalnost pa se kaže v manipulativnosti političnih elit, ki
so vpete v korupcijske mreže kapitala, ki jih obvladuje. Politične in gospodar-
ske strukture, ki jih sestavljajo posamezniki, izvoljeni z mandatom ljudstva,
a prodani interesom kapitala, so postale generatorji neenakosti. Kapital se
baha pred delom, pri čemer se moč koncentrira v rokah peščice, družbeni raz-
voj pa stagnira v lažeh in praznorečenju (Bronfenbrenner, 1979; Freire, 197;
Perkins in Bell, 4; Ubong, 13; Wilkinson in Pickett, 1).
Socialna stratifikacija je tako trdna, da prehodi med sloji postajajo iluzorni.
Neenakost bogastva in razpršenost virov poglabljata družbeno rigidnost, kjer

Krajnčan, M., Vukovič M., in Vrhunc Pfeifer, K. (ur.). (2025).
Meje vedenja: kako razumeti, obravnavati in usmerjati mlade s težavami.
Založba Univerze na Primorskem.