Page 7 - Meje vedenja

Uvod

Mitja Krajnčan, Matej Vukovič in Katja Vrhunc Pfeifer
© 5 Mitja Krajnčan, Matej Vukovič in Katja Vrhunc Pfeifer
https://doi.org/1.6493/978-961-93-413-.

Vedenjske in čustvene težave otrok in mladostnikov so v sodobni družbi vse
pogostejši izziv, s katerim se srečujejo starši, vzgojitelji, socialni pedagogi,
učitelji, svetovalni delavci, strokovnjaki za duševno zdravje, socialni delavci,
pedagogi, psihologi ter nekateri drugi strokovnjaki. Vse kompleksnejši in hit-
ro spreminjajoči se družbeni dejavniki vplivajo na mladostnike na načine, ki
jih tradicionalni pristopi k vzgoji in izobraževanju pogosto ne uspejo v celoti
nasloviti. Prav v tem kontekstu je nastala monografija Meje vedenja: kako razu-
meti, obravnavati in usmerjati mlade s težavami, ki ponuja poglobljen vpogled
v fenomenologijo, etiologijo in didaktične pristope k vedenjskim in čustve-
nim težavam ter motnjam pri otrocih in mladostnikih.
Monografija prinaša analizo vedenjskih in čustvenih težav z več zornih ko-
tov – skozi perspektive vzgojno-izobraževalnih ustanov (strokovnih delav-
cev strokovnih centrov, vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, članov komisij za
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pri Zavodu Republike Slovenije za
šolstvo), centrov za socialno delo, sodnih praks ter pedopsihiatričnih ocen.
Avtorji in uredniki so z interdisciplinarnim pristopom združili teoretska spoz-
nanja, empirične raziskave ter praktične smernice, ki bodo v pomoč strokov-
njakom pri prepoznavanju, diagnosticiranju in obravnavi otrok in mladostni-
kov s težavami.
Ena ključnih ugotovitev, ki jo ponuja monografija, je dejstvo, da vedenjske
in čustvene težave niso izoliran pojav, temveč rezultat kompleksne interak-
cije bioloških, psiholoških, socialnih in kulturnih dejavnikov. Terminološke in
definicijske nejasnosti na tem področju še dodatno otežujejo pristop k di-
agnosticiranju in obravnavi, saj družbene norme močno vplivajo na to, kaj
posamezna skupnost razume kot »izstopajoče vedenje«.
V zadnjih desetletjih se je v stroki okrepila zavest, da vedenjske težave niso
zgolj problem posameznika, temveč simptom širših družbenih dinamik. So-
cialna stratifikacija, ekonomske razlike, izobraževalne politike in dostopnost
podpornih storitev so dejavniki, ki odločilno vplivajo na to, ali bo imel dolo-
čen otrok oz. mladostnik možnost premagati svoje težave ali pa bo zdrsnil v
spiralo izključevanja, neuspeha in stigmatizacije.

Krajnčan, M., Vukovič M., in Vrhunc Pfeifer, K. (ur.). (2025).
Meje vedenja: kako razumeti, obravnavati in usmerjati mlade s težavami.
Založba Univerze na Primorskem.