Page 160 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

8 Metodologija
ustvarjalec (izumitelj) in ne nepristranski opazovalec (Kordeš in Smr-
du 2015).
Postopek kategorizacije in tematiziranja je potekal po naslednjih
korakih:
1. priprava predloge kodirne dokumentacije,
2. ločevanje zapiskov,
3. določitev strategije kodiranja,
4. opredelitev kodirnih enot,
5. odprto kodiranje,
6. kategoriziranje,
7. združevanje kategorij nižjih redov v kategorije višjih redov,
8. osno kodiranje,
9. izbira in opredelitev pomembnih pojmov in kategorij,
10. odnosno kodiranje.

8.7 Vsebinske omejitve 8.7
Pri raziskovanju smo se osredotočili na preučevanje internega komuni-
ciranja v izbranem globalnem projektnem timu. Vendar pa je komuni-
ciranje v okviru globalnega projekta kompleksen pojem, ki zajema več
kot zgolj interno komuniciranje med člani projektnega tima. Tako je
pogosto težko določiti jasno ločnico med internim komuniciranjem in
komuniciranjem z zunanjimi deležniki, saj se pojma v praksi pogosto
prepletata (Tkalac Verčič, Verčič in Sriramesh 2012; Welch in Jackson
2007).
Obravnavali smo globalni projektni tim v specifični, in sicer avto-
mobilski industriji. Vloga in zgodovinsko ozadje projektnega manage-
menta v avtomobilski industriji se razlikujeta od ostalih industrij (De
Marco, Mangano in De Magistris 2021), tako ugotovitev raziskave brez
nadalj njih preverjanj ne moremo posploševati tudi na globalne projek-
tne time v drugih industrijah.
Nekatere omejitve izvirajo tudi iz specifik izbranega globalnega pro-
jektnega tima, ki smo ga obravnavali. V primeru izbranega globalne-
ga projektnega tima je bil tako za komuniciranje s strani organizacije
opredeljen univerzalni jezik angleščina, ki so jo tekoče govorili vsi člani
tima. V raziskavi tako nismo ugotavljali, kako interno komunicirajo
projektni timi, ki nimajo opredeljenega univerzalnega jezika oz. zna-
nje univerzalnega jezika vseh članov tima ni na zadostni ravni. Izbrana
organizacija ima funkcijsko, oz. po Staretovi (2011) opredelitvi šibko

160