Page 157 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 157

Metode zbiranja podatkov  8.5

            Preglednica 8.1   Struktura predloge za dokumentiranje podatkov opazovanja
                          z udeležbo
             Datum   Lokacija in  Tema Komunikacijski   Opis    Posebni  Interpretacija  Vprašanja
             in čas udeleženci    kanal   dogajanja zaznamki  dogajanja  in ideje


            sameznih ključnih besed in besednih zvez, ki smo jih nato v čim krajšem
            času dopolnili po spominu. Pri pisnem dokumentiranju smo se omejili
            na podatke, ki smo jih zaznali kot pomembne za namen raziskave.


            Nestrukturiran in polstrukturiran intervju
            Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2005, 111–113) menijo, da je intervju
            kot kvalitativna metoda znanstveno-raziskovalnega dela primerna, ko:

              •  je treba razumeti konstrukte, ki jih intervjuvanec uporablja
                kot osnovo za svoja mnenja in prepričanja o določeni zadevi ali
                okoliščinah,
              •  je eden od ciljev intervjuja razviti razumevanje »sveta« respon-
                denta, tako da raziskovalec lahko nanj vpliva, bodisi neodvisno
                bodisi s sodelovanjem, kot v primeru akcijske raziskave.

              Næss (2018) pravi, da literatura o kvalitativni metodologiji inter-
            vjuja vsebuje le malo smernic o uporabi intervjujev za pojasnjevalne
            namene. Nestrukturiran intervju je prilagodljiv v strukturi, z njim se-
            žemo v globino, ni rigidnih omejitev, lahko tudi odstopamo od vnaprej
            začrtane poti (Kumar 2019, 238), zato pri utemeljenih teorijah vedno
            zasledimo nestrukturirane intervjuje (Aldiabat in Le Navenec 2018).
            Pri polstrukturiranih intervjujih je kot pri strukturiranih osnova za
            vprašanja preučevana tema, vendar zaporedje vprašanj izpraševalcu
            narekuje tudi udeleženec (Roulston in Choi 2018, 233). Urban Kordeš
            in Maja Smrdu (2015, 40) menita:
              S tem tipom lahko dobro preiščemo novo področje raziskovanja, saj
            lahko odkrijemo, kje so težave, kako ljudje gledajo nanje, kako se o tem
            pogovarjajo (kakšno terminologijo uporabljajo v zvezi s tem, na kakšni
            ravni razumejo pojav). Ta oblika intervjuja je prilagodljivejša, z njo se
            bolj približamo afektivni in vrednostni ravni, odgovori so spontanejši,
            konkretnejši, samoodkrivajoči in osebni.
              V okviru raziskave smo skupno izvedli osem intervjujev. Med inter-
            vjuvanci je bilo pet članov izbranega globalnega projektnega tima in
            trije drugi zaposleni v izbrani organizaciji. Kot je razvidno v pregle-
            dnici 8.2, je bilo pet izvedenih intervjujev polstrukturiranih, trije pa


                                                           157
   152   153   154   155   156   157   158   159   160   161   162