Page 159 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Metode analize podatkov 8.6
V okviru raziskave smo analizirali razpoložljivo dokumentacijo iz-
branega globalnega projektnega tima, kot so zapisniki sestankov in
prejeta elektronska sporočila. Glede na dostopnost smo zajeli tudi po-
datke iz internih gradiv izbrane organizacije, kot so predloge projektne
dokumentacije, interni predpisi in intranetna stran. Natančneje smo v
analizi dokumentov zajeli:

• 312 elektronskih sporočil iz obdobja med oktobrom 2020 in mar-
cem 2021,
• 18 zapisnikov sestankov iz obdobja med oktobrom 2020 in mar-
cem 2021,
• 16 izbranih gradiv organizacije, ki jih navajamo v seznamu litera-
ture.

Analiza dokumentov je potekala med avgustom in oktobrom 2021.

8.6 Metode analize podatkov 8.6
Analizo podatkov smo opravili z metodo utemeljene analize. V prvem
koraku smo tako podatke kodirali in kategorizirali, kot opišejo Joseph
Maxwell in Barbara A. Miller (2008) ter Urban Kordeš in Maja Smrdu
(2015). Kodiranje uporabimo, ko je masa surovih podatkov preobsež-
na, tako da kode pospešijo analizo. Kode so zapisi, ki označujejo po-
men besed, stavkov, fraz, odstavkov – so metafore zanje, jih povzame-
jo, pogosto so kar okrajšave osnovnega koncepta, ki ga predstavljajo.
Z uporabo kod lahko kasneje hitreje združimo pomensko sorodne dele
(Kordeš in Smrdu 2015).
Kodiranje v kvalitativnih raziskavah je sestavljeno iz procesov, ki
omogočajo razvrščanje, kategoriziranje in tematsko sortiranje zbranih
podatkov, kar zagotavlja organizirano platformo za sestavljanje po-
mena (Williams in Moser 2019, 45). Pri kodiranju smo tako segmente
podatkov združili po kategorijah ter jih kasneje primerjali tako znotraj
kategorij kot med njimi. Namen kodiranja podatkov je bila pomeinska
ureditev slednjih. V naslednjem koraku, po opravljenem kodiranju in
kategoriziranju, smo podatke analizirali in interpretirali. Scott Reeves,
Ayelet Kuper in Brian David Hodges (2008) zapišejo, da je za analizo
etnografskih podatkov značilen induktiven pristop, tako se iz podat-
kov kategorizirajo teme in ključni pojmi. S skrbno analizo podatkov
nato skozi induktiven proces etnografski raziskovalci generirajo po-
gojne teo retične razlage. Kvalitativna analiza je soočenje pogledov, ki
so kasneje interpretirani. Raziskovalec pri tem ne sme pozabiti, da je

159