Page 156 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

8 Metodologija
in DeWalt 2002). Z uporabo več metod zbiranja podatkov lahko razi-
skovalec bolje premosti morebitno pristranskost (Fusch, Fusch in Ness
2017). Rezultate, pridobljene iz enega vira podatkov, lahko potrdi z re-
zultati, pridobljenimi iz drugega vira podatkov (Schensul in LeCompte
2013).

Opazovanje z udeležbo
Pomembno je poudariti, da je etnografska raziskava vrsta raziskave,
teorija oz. nabor idej o raziskovanju in ne zgolj specifična metoda
zbiranja podatkov (Wall 2018, 18). Etnografska raziskava temelji na
neposrednem opazovanju (Kavanaugh in Maratea 2019). Barbara B.
Kawulich (2005) trdi, da je metoda opazovanja z udeležbo uporabna
za preverjanje neverbalnega izražanja čustev in določanje medosebnih
interakcij, načinov komuniciranja ter potrebnih časovnih intervalov
za posamezne dejavnosti. Cilj metode je doseganje celostnega razume-
vanje preučevanega pojava, ki je tako objektivno in natančno, kot to
omogočajo njene omejitve (DeWalt in DeWalt 2002). »Opazovalec, ki
izhaja z etnografskega stališča, bo proces opazovanja načrtoval tako,
da bo sam čim bolj udeležen v dogajanje skupine, ki jo bo opazoval«
(Vogrinc 2008, 82). Pri tem bo raziskovalec zavzel vlogo udeleženca
kot opazovalca (Gold 1958; Kawulich 2005). Lynn Monrouxe in Rola
Ajjawi (2020) utemeljujeta aktualnost metode in pojasnjujeta različne
etnografske pristope z namenom večje preglednosti njihove uporabe.
Opazovanje z udeležbo smo izvedli v vlogi raziskovalca in hkrati
udeleženca v izbranem globalnem projektnem timu. Podatke opazova-
nja z udeležbo smo kronološko beležili v predhodno ustvarjeno predlo-
go dokumenta v programu Microsoft Excel, katere strukturo prikazuje
preglednica 8.1. Vsaka zabeležka je opremljena s podatki o datumu,
lokaciji, uri, udeležencih in komunikacijskih kanalih. V razdelek »Opis
dogajanja« smo vnašali nevtralne opisne informacije, kot so okoliščine
komunikacijskega procesa, dejanja sogovornikov, njihovo obnašanje
ter vsebino pogovorov. V razdelku »Posebni zaznamki« smo zabeležili
morebitne dodatne opazke, ki so se nam zdele pomembne za kasnej-
šo interpretacijo. V razdelka »Interpretacija dogajanja« in »Vprašanja
in ideje« smo vnašali reflektivne informacije, kot npr. naša opažanja,
misli, ideje, vprašanja ali dvome.
Stremeli smo k sprotnemu dokumentiranju podatkov opazovanja z
udeležbo v namenski predlogi. V posameznih primerih, ko je bil tok do-
godkov prehiter za sprotno beleženje, smo si pomagali z beleženjem po-

156