Page 152 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

8 Metodologija
kar si udeleženci zapomnijo (Knoblauch 2005). Ike Junita Triwardha-
ni, Wulan Trigartanti in Raditya Pratama Putra (2020) zapišejo, da je
namen etnografske raziskave opisati, analizirati in razložiti vedenje
določene družbene skupine. Amuomo in Odoyo (2020) etnografsko
raziskavo vidita kot potencialno idealno vrsto raziskave za raziskova-
nje medseboj ne interakcije članov neke skupnosti.
Po svoji naravi je etnografska raziskava iterativna in induktivna, kar
dopušča njen razvoj izven prvotnega načrta (Strudwick 2018). Ključna
metoda etnografske raziskave je opazovanje z udeležbo (Watson 2018;
Ingold 2017; DeWalt in DeWalt 2002; Schensul, Schensul in LeCompte
1999; Bernard 1994; Denzin in Lincoln 2011; Kawulich 2005). Razis-
kovalec je običajno, bodisi odkrito bodisi prikrito, v daljšem časov-
nem obdobju trajanja raziskave tudi sam del skupnosti, ki jo preučuje
(Denzin in Lincoln 2011; Hammersley in Atkinson 1995, 1; Schensul,
Schensul in LeCompte 1999; Bernard 1994). Pri etnografski raziskavi
običajno ne gre za preverjanje vnaprej zastavljenih hipotez (Reeves,
Kuper in Hodges 2008), temveč se raziskovalna vprašanja oblikujejo
tekom izvajanja raziskave (LeCompte in Schensul 2010).
Številni avtorji (Bergman 2003; Irvine 2012; McCarty 2015, 82; Zhao,
Zhao in Liu 2022) etnografsko raziskavo prepoznajo kot primerno za
raziskovanje komuniciranja v organizacijah. Etnografska raziskava v
svojem bistvu obravnava nek sistem ali organizacijo (Bergman 2003).
kot je bil v našem primeru izbran globalni projektni tim. V organiza-
cijskih raziskavah namreč z nobeno drugo vrsto raziskave ne moremo
doseči globine vpogleda, ki ga omogoča etnografska raziskava (Watson
2018).
Kathleen M. DeWalt in Billie R. DeWalt (2002, 92), Scott Reeves,
Ayelet Kuper in Brian David Hodges (2008), Ingold (2017), Venkatesh
idr. (2017), Amuomo in Odoyo (2020) ter Khan (2018) etnografsko pre-
poznajo kot primerno vrsto raziskave za raziskovanje ljudi in njihovih
medsebojnih interakcij v danem okolju ter kulturnem kontekstu. Vse
našteto so ključni elementi internega komuniciranja v globalnem pro-
jektnem timu, ki ga obravnavamo v monografiji. Namen raziskave je
bil, da preko empiričnega vpogleda pridobimo bogato razumevanje in-
ternega komuniciranja v izbranem globalnem projektnem timu. Scott
Reeves, Ayelet Kuper in Brian David Hodges (2008) ter Tshabangu, Ba
in Memory Madondo (2021) etnografsko raziskavo priznajo kot pri-
merno izbiro vrste raziskave, ko želimo pridobiti bogato razumevanje
obravnavanega družbenega pojava.

152