Page 151 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

8 Metodologija 8

Raziskava mora biti zasnovana na način, ki kar najbolje naslavlja obrav-
navani raziskovalni problem, to pa vključuje izbiro primerne vrste raz-
iskave (Fusch, Fusch in Ness 2017). V tem poglavju predstavljamo in
argumentiramo izbiro vrste raziskave, nato pojasnimo namen in cilje
raziskave ter izpeljemo raziskovalna vprašanja. V nadaljevanju določa-
mo in argumentiramo izbrane metode zbiranja ter analize podatkov in
v zaključku opredeljujemo vsebinske ter metodološke omejitve dela in
pojasnimo njen etični vidik.

8.1 Vrsta raziskave 8.1
Etnografska raziskava ima dolgo tradicijo in priznano veljavo v znano-
sti (Tshabangu, Ba in Memory Madondo 2021). Beseda »etnografija«
izvira iz grških besed ethno in grapho ter v osnovi pomeni raziskova-
nje kulture (Ladner 2014). Etnografska raziskava izvira iz družbenih
in kulturnih antropoloških raziskav v zgodnjem 20. stoletju (Gullion
2016; Venkatesh idr. 2017; Denzin in Lincoln 2011). Prvotno so to vrsto
raziskave razvili antropologi za namen preučevanja tujih kultur (Amuo-
mo in Odoyo 2020). V istem stoletju so se začele pojavljati etnografske
raziskave tudi v drugih družboslovnih disciplinah, predvsem sociologi-
ji, kasneje tudi v zdravstveni negi in v izobraževanju. V zadnjem času
se pojavlja na področju managementa, predvsem na ožjem področju
trženja (Venkatesh idr. 2017). Watson (2010) meni, da bi etnografska
raziskava morala imeti večjo in pomembnejšo vlogo pri raziskovanju
na področju managementa ter organizacij.
Namen etnografske raziskave je preko zbiranja in kasnejše anali-
ze podrobnih opažanj ter intervjujev podati bogat opis (Geertz 1973;
2008; Reeves, Kuper in Hodges 2008; Watson 2010) ter celostni vpog-
led v poglede in dejanja ljudi v določenem okolju ter kulturnem kon-
tekstu (DeWalt in DeWalt 2002, 92; Reeves, Kuper in Hodges 2008; In-
gold 2017; Venkatesh idr. 2017; Amuomo in Odoyo 2020; Khan 2018) in
razumeti kulturne norme, vrednote ter vloge, ki se nanašajo na tisto,

151