Page 91 - Optimizacija poslovnih in tehnoloških procesov

Metode analize podatkov 5.4
menzij posameznih komponent, ki smo jih morali najprej pridobiti za
zagotavljanje ustrezne kakovosti izdelka (Teplická idr. 2023). Meritve
smo izvedli na zunanji napravi, za določanje smeri optimizacije pa smo
uporabili funkcijske meritve izdelka. Slika 1.4 je bila izhodišče za izved-
bo analize. Na levi strani imamo tehnološke, na desni strani pa poslov-
ne kazalnike, ki so sestavljeni in pomembni za monitoring PTP.

5.4.5 Faktorska analiza
S faktorsko analizo smo preverjali ustreznost podatkov in zmanjšali
njihovo količino na minimalno število kazalnikov za analizo (Biloslavo
in Kljajić-Dervić 2016). Vključili smo tudi izhodiščne kazalnike, čeprav
smo vedeli, da jih za analizo ne bomo potrebovali, saj so pomembni le
za kasnejše optimizacije procesa. V praksi lahko optimizacija procesa
povzroči poslabšanje vrednosti kazalnikov, vendar se v našem primeru
to ni zgodilo.
S faktorsko analizo smo tako pridobili boljšo sliko o povezavah
med spremenljivkami in ključnimi kazalniki, ki jih je treba spremljati
in optimizirati. Za konkretno optimizacijo smo si pomagali z opisno
statistiko (preglednica 5.1), ki nam je dala podatke o variabilnosti in
splošnem trendu spremenljivk.
Pri faktorski analizi smo izhajali iz konceptualnega modela raziska-
ve, ki je prikazan na sliki 1.4. V faktorsko analizo smo vključili kazal-
nike strojne (CMK) in procesne zmožnosti (CPK) ter jih poimenovali
skladno s konceptualnim modelom raziskave. Številka v oznaki (od 0
do 3) pomeni zaporedje optimizacije. Številka 0 pomeni začetne ka-
zalnike, številka 3 pa končne kazalnike po tretji optimizaciji. V analizi
smo prikazali 50 meritev izhodiščnega kazalnika (izvedli smo 100 me-
ritev), ki na samo analizo nima vpliva. Procese in naprave smo trikrat
optimizirali, kar lahko razumemo kot povečevanje strojne in procesne
zmožnosti. V preglednici 5.2 lahko vidimo, da se je standardni odklon
zmanjševal z optimizacijo kazalnikov. Manjši standardni odklon po-
meni robustnejši proces, kar smo pojasnili v nadaljevanju.
Procese smo izboljšali z optimizacijo procesa vijačenja, lepljenja,
končne kontrole in ponovljivosti. Proces vijačenja smo optimizirali
tako, da smo testirali različne vijačne parametre, ki vključujejo predpi-
sani navor, število vrtljajev in čas vijačenja, ki je bil čim krajši, medtem
ko smo vzdrževali visoko kakovost vijačenja. Cilj procesa je bil tako
proces brez ozkih grl, ki zagotavlja visoko kakovost vijačenja in kratek
čas procesa.

91